6.04.2020

Zala Djuric: Ko prideta na površje resnica in narastek

Trije tedni so takšno lepo obdobje, v katerem ti marsikaj postane jasno.

Zala Djuric

Igralka, pevka in pesnica

Na primer, da ti je morda potihoma všeč sostanovalec, da v napetih situacijah reagiraš enako kot svoja mama, kako zamenjati vrečko v sesalcu in kakšen je partnerkin pravi obraz. Nisem popolnoma prepričana, če sem slednje želela povedati v prenesenem pomenu ali dobesedno. Najbrž oboje. Vsekakor je to čas, ko resnica pride na plan.

To je čas, ko veter odpihne vse iluzije … in umetne trepalnice. Na površje pa priplava resnica … in narastek. Mimogrede, kako se kaj odrežete v friziranju? Česa vse se mi ne bomo naučili tekom te samoizolacije … Napoveduje se finančni upad, jaz pa stavim na duhovni razcvet. 

Brišejo se ovire v obliki bahanja in primerjanja (predvsem na družbenih omrežjih), laži, prikrivanja in maskiranja. Odkar sem na tem svetu, še nikoli nismo bili tako brez mask kot zdaj, ko nosimo dejanske maske. 

Mislim, da smo doslej že skoraj vsi situacijo dojeli kot lekcijo v smislu, da nas je narava poslala v svoje sobe za kazen, ker je nismo spoštovali. Ampak, ali je mogoče, se pod to lekcijo skriva še ena? O spoštovanju koščka narave, ki ga sestavljamo mi? Ti in jaz. Veliko se imava za pogovoriti. Najprej vsak s seboj, nato z bližnjimi. Grem stavit, da bomo, ko bo tega konec, v srcu močnejši, kot kadarkoli poprej.



Sicer imam samo sebe za realista, zavedam se torej vseh potencialnih scenarijev, v katerih se lahko znajdemo, ne zatiskam si oči, a se vselej vedno obračam proti soncu. Iščem svetlobo, veselje, ljubezen. In upam, da ni zločin, ko v teh težkih časih rečem, da sem neznansko vesela. Vesela sem, ker mislim, da bomo zdaj, ko se je svet upočasnil, hitreje našli pot do srca.

Brišejo se ovire v obliki bahanja in primerjanja (predvsem na družbenih omrežjih), laži, prikrivanja in maskiranja. Zdaj, ko so pokriti vsi umetni nasmehi, vidimo pristne oči. Zdaj, ko so pokriti vsi umetni nasmehi, vidimo, kdo se iz srca smeji. Odkar sem na tem svetu, še nikoli nismo bili tako brez mask kot zdaj, ko nosimo dejanske maske.

Želim si, da bi zdaj, ko nam je gibanje omejeno, bila brezmejna naša ljubezen. Čutim, da so ljudje bolj prijazni in topli. To opažanje pripisujem stiski. Skupaj smo v tej godlji in skupaj se bomo rešili iz nje. Razlike med nami pa se brišejo. Morda se je narod tudi malo zamislil in prenehal reči jemati za samoumevne, pričel ceniti streho nad glavo, hrano, sveži zrak in pozdrav soseda (pa toaletni papir, seveda).

Gradaščica še naprej teče, ptički pojejo, noge me držijo pokonci in ko odprem pipo iz nje priteče voda. Če jo zasučem v levo in dovolj dolgo počakam, priteče topla. Vau. Kako sem hvaležna. Za zdravje, brezmejno ljubezen in hvaležnost! Ko sem ravno pri hvaležnosti. Jaz se vsak večer v mislih ali na glas zahvalim vsem in vsemu, ki sem jim in za kar sem hvaležna. Danes bi to rada naredila tudi pisno. Hvala, drage medicinske sestre in bratje, čistilke, zdravniki, trgovke, policisti, gasilci, pismonoše, osebje v domovih za upokojence, dostavljavci hrane, kmetje in vsi ostali, ki sem vas pozabila omeniti. Hvala, ker neustrašno in neutrudno delate še naprej za skupno dobro.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE