Za kršitve so predpisane zelo mile sankcije

Zahvaljujem se vam za zelo zanimivo in aktualno vprašanje. Obsojanje finske premierke Sanne Marin zaradi njenega zasebnega žuriranja je tipičen primer puritanske in hinavske morale, ki je bila v konkretnem primeru verjetno uporabljena tudi za politično obračunavanje s predsednico vlade s strani finske konservativne opozicije.

Čeprav lahko preberemo, da je afera precej razburkala finsko javnost, pa so se v resnici bolj osmešili tisti, ki so sposobno finsko premierko želeli očrniti. Zasebna zabava med vikendom v prostem času pač v ničemer ne krši nobenega finskega zakona, prav tako pa tudi ne nobene etične norme. In četudi bi - hipotetično - premierko posneli v kakšnem nerodnem položaju (denimo v objemu kakšnega moškega), to ne bi imelo nobene zveze z opravljanjem njene politične funkcije, ampak bi to bila izključno njena stvar oziroma stvar njenega moža in otrok.  

Kar zadeva slovensko ureditev, je za slovenske poslanke in poslance uveljavljen Kodeks etičnega ravnanja. Kodeks je relativno kratek in za njegove kršitve so predpisane zelo mile sankcije. V skladu s Kodeksom mora denimo poslanec ravnati tako, da krepi zaupanje javnosti v integriteto Državnega zbora in funkcijo poslanca, izogibati se mora ravnanju, s katerim bi krnil ugled doma ali v tujini. V primeru najtežjih kršitev kodeksa lahko poslanca doleti opomin z objavo na spletnih straneh Državnega zbora.

Kar se tiče testiranja na droge, je v preteklosti obstajala zakonska pobuda, v skladu s katero bi se morali poslanci obvezno testirati na droge, ki pa je bila zavrnjena. Moje osebno mnenje je, da je pomembneje, kot da se poslancem gleda pod prste glede njihovih zasebnih razvad, to, da se nadzira, ali svojo funkcijo opravljajo kvalitetno, vestno in predvsem, da so navzočni na sejah Državnega zbora, za katere so zelo dobro plačani. To, kaj pijejo, jedo ali s kom skačejo med rjuhe, je pač stvar njihove zasebne presoje in se javnosti prav nič ne tiče.