Številni uporabniki Instagrama in drugih družbenih omrežij so včeraj na pobudo dveh predstavnic ameriške glasbene založbe Atlantic Records Jamile Thomas in Brianne Agyemang objavljali črne kvadratke. S tem naj bi pokazali svoje nestrinjanje s političnim režimom v ZDA in še vedno vseprisotnim rasizmom, po tem, ko je pred tednom dni v Minneapolisu zaradi nasilja policista med aretacijo umrl temnopolti George Floyd. 

Thomasova in Agyemangova sta v petek pozvali »k dnevu za prekinitev dela in povezavo z našo skupnostjo«, ki bi izzval spremembo v družbi. »Torek, 2. junij, je namenjen temu, da se namerno prekine delovni teden,« sta zapisali temnopolti vodji marketinga pri založbi in dodali, da gre zgolj za začetek večje kampanje, ki ne bo trajala samo 24 ur. Njuni pobudi so se nemudoma pridružile vse tri glavne ameriške založbe Universal, Sony in Warner Music ter tudi številne manjše, odzvala pa so se tudi največja glasbena imena, med njimi Billie Eilish, Britney Spears, Eminem in skupina Rolling Stones ter mnogi drugi zvezdniki, prav tako slovenski.

Morda ste tudi vi opazili, da naštevamo belopolte predstavnike in prav to je tisto, na kar opozarjajo strokovnjaki in aktivisti. Objavljanje črnih kvadratkov in značk #BlackLivesMatter ter #BlackOut je namreč naredilo več škode, kot koristi. V intervjuju s štirimi predstavnicami je časopis New York Times ugotovil, da se jim tovrstno spletno gibanje zdi dvolično in da so ga pograbile privilegirane skupine ljudi, ki jih muči slaba vest. »Ljudje, ki v preteklosti na to problematiko niso niti pisnili, sedaj čutijo, da bodo izpadli slabo pred svojimi sledilci, če ne objavijo ničesar. Zato objavijo črno sliko, a z nobenim pravim namenom, da bodo prisluhnili, se podučili o problemu, darovali denar, protestirali ali pomagali. Objava na Instagramu jim da občutek, da so že naredili dovolj,« je dejala ena izmed intervjuvank Jasmine Howard in dodala: »Raje bi videla, da ne bi naredili nič.« 

Ameriški predsednik Trump, ki pogosto širi rasizem, se je znašel v velikih škripcih. Protestniki v ZDA protestirajo tudi pred njegovim domom v New Yorku.



»To se mi zdi zelo prazno dejanje. Samo nekaj mojih temnopoltih prijateljev je objavilo črn kvadrat, vsi drugi, ki jih poznam in so to storili, so bili belci,« je povedala druga Tariro Mzezewa, medtem pa je tretja Caity Weaver opozorila še na drug problem črnine: »V objavi napišejo, da s črnino sporočajo, da ne bodo polnili Instagrama z drugimi objavami, a saj ga je že ta črna sličica. Bolje bi bilo, da bi objavo izkoristili za to, da delijo pomembne informacije o gibanju in protestih.« 

In prav to zadnje je tudi razlog, zaradi katerega aktivisti močno odsvetujejo prazne spletne objave. Vsakič, ko nekdo namreč objavi črno fotografijo pod značko #BlackLivesMatter, s tem doprinese k morju objav na to temo. Namesto takšnih z relevantnimi informacijami o protestih (ki so se iz ZDA hitro razširili po vsem svetu) in pobudah, kako izkoreniniti rasizem in izboljšati položaj temnopoltih po svetu, Instagram in druga družbena omrežja sedaj preplavljajo črne slike, praznine brez sporočila. Včeraj so dobesedno povozile vsako relevantno objavo o protestih, so opozorili strokovnjaki in pozvali ljudi, naj premislijo, kaj bodo s tem dosegli, preden kliknejo gumb objavi. Veliko oseb je zato črne objave na svojih profilih raje izbrisalo. 

Slogani protestnikov odzvanjajo zadnje besede Georga Floyda, ki je policistu, ki mu je med aretacijo kar osem minut tiščal koleno ob vrat, večkrat zasopel, da ne more dihati in se na koncu zadušil.

Seveda je pohvalno, da se je gibanju proti nasilju nad temnopoltimi pridružil praktično ves svet, a spremembo lahko dosežemo drugače kot pa z nabiranjem všečkov na družbenih omrežjih, kar se je izkazalo za neučinkovito že v številnih drugih problematikah. Aktivisti so v svojih navodilih enotni, raje kot črno objavo podpišite peticije, se udeležite protesta, se priključite neprofitnim organizacijam, ki se ukvarjajo s problematiko (denimo Amnesty International, kjer najdete tudi peticijo v slovenskem jeziku). 

Predvsem pa premislite o lastnih vrednotah in prepričanjih. Kakšni so vaši občutki do drugačnih? Kako bi se vi počutili, če bi vas kdo sodil po barvi kože, las, postavi, jeziku, ki ga govorite, in kraju, od koder prihajate? Rasizem ni omejen samo na temnopolte, v Sloveniji se z njim pogosto srečujemo tudi, ko gre za priseljence iz balkanskih držav in begunce. Danes morda vi ne sprejemate njih, že jutri pa se lahko med nezaželenimi znajdete vi. Bi si želeli živeti v tako negativnem svetu? Je to prihodnost, ki si jo želite za svoje otroke? Navsezadnje smo vsi ljudje in vsako človeško življenje je vredno enako, nič več in nič manj kot vaše.