Katere glavobole bi lahko označili za blage, ko si sami lahko pomagamo z zdravili proti bolečinam?

Med blage lahko uvrstimo tiste občasne glavobole, pri katerih se pojavi trenutna oziroma kratkotrajna bolečina v predelu glave, brez drugih simptomov in znakov, ki bi kazali na zvišan znotrajlobanjski tlak, in brez posledic, ter pri katerih ni treba jemati zdravil proti bolečinam. Pred jemanjem kakršnih koli protibolečinskih zdravil je treba opredeliti vrsto glavobola. Jemanje analgetikov je zelo nevarno za osebe z glavobolom, predvsem kroničnim; na eni strani lahko prekrije resno bolezensko stanje, na drugi stani pa pretirana uporaba analgetikov povzroči hude glavobole.

Ali po vašem mnenju ljudje jemljemo bolečino v glavi preveč zlahka?

Da, predvsem v prehitri odločitvi za uporabo protibolečinskih zdravil brez opredelitve vzroka bolečini.

Katere glavobole poznamo?

Za razumevanje nastanka glavobola oziroma bolečine v glavi, ki je najpogostejša bolečina pri človeku, nam pomaga mednarodna klasifikacija glavobolov. Okoli 90 odstotkov je t. i. primarnih. Bolniki s takim glavobolom nimajo strukturnih sprememb v predelu glave in živčevja. Primarne glavobole opredelimo po deskriptivnem sistemu, torej po tem, kako jih bolnik opiše. Sem sodijo denimo glavobol tenzijskega tipa, migrena, glavobol v rafalih itd., in pri teh je nevrološki status normalen in niso potrebne diagnostične preiskave, ampak ustrezno zdravimo ugotovljeno obliko primarnega glavobola. Približno osem odstotkov vseh glavobolov so sekundarni glavoboli, ki so razvrščeni glede na vzrok, to so denimo vnetje, poškodbe, krvavitve, tumorji, visok krvni tlak itd. Pri bolnikih s sekundarnim glavobolom že v anamnezi ugotovimo opozorilne simptome, s kliničnim pregledom pa nevrološke izpade (motorično prizadetost, motnje senzorike, motnje koordinacije in ravnotežja itd.), in na podlagi tega se odločamo za diagnostične preiskave, da ugotovimo vzrok in ga ustrezno zdravimo. Manjša skupina (dva odstotka) pa so nevralgije zaradi različnih okvar možganskih živcev.



Kaj povzroča glavobol tenzijskega tipa in kako ga občutimo?

Glavobol tenzijskega tipa so ponavljajoče se epizode glavobolov, ki trajajo od nekaj minut do nekaj tednov. Bolečina je topa v obliki pritiska ali stiskanja, lahka ali zmerna. Običajno je lokalizirana na obeh straneh glave. Pri vsakdanjih opravilih se ne poslabša, navadno je ni ponoči, sprehod v naravi je ne okrepi, večkrat ob tem glavobol izzveni, bolečina ni povezana s slabostjo, le redko se pridruži občutljivost za svetlobo in hrup. Če se glavobol pojavlja 15 dni v mesecu ali več, najmanj 180 dni v letu in najmanj šest let, gre za kronični glavobol tenzijskega tipa. Diagnoza temelji na natančni anamnezi in značilni klinični sliki. Patofiziologija zajema več dejavnikov, kot so psihološki, žilni humoralni, centralni in vnetni dejavniki in mišična napetost. Osebnostno so bolniki s takim glavobolom lahko anksiozni, depresivni, zavrti in imajo občutek nemoči. Zdravljenje združuje psihološko podporo, sprostitveno terapijo in uporabo tricikličnih antidepresivov ter opozorilo pred čezmerno uporabo protibolečinskih zdravil. Čeprav nekateri strokovnjaki ostajajo pri ločenih entitetah, večina današnjih raziskav kaže, da gre pri migreni in glavobolu tenzijskega tipa za nasprotna pola kontinuiranega spektra glavobola. Veliko bolnikov s kroničnim glavobolom ima ob tem še epizode glavobola migrenskega tipa. Evolucija ali transformacija enega ali drugega tipa je povezana s čezmerno uporabo analgetikov in drugih zdravil. Čeprav so psihosocialni stres, anksioznost in depresivnost jasno povezani s kroničnim glavobolom, ne vemo, ali so vzrok ali posledica kronične bolečine.


Akutna raba zdravil za zdravljenje glavobola ne povzroča glavobola. Pretirana uporaba analgetikov pa povzroči hude glavobole, ki so v klasifikaciji opredeljeni pod entiteto »glavobol zaradi prekomernega jemanja zdravil«.


Migrena je vrsta glavobola, ki človeka najbolj onesposobi za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, kajne?

Seveda, pa ne samo v vsakdanjih opravilih. Je zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Med boleznimi, ki najbolj onesposabljajo prebivalstvo, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na 19. mestu. Pri migreni je bilo od vseh glavobolov narejenih največ epidemioloških raziskav. Tako so največje epidemiološke raziskave v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Evropi in ZDA pokazale, da obstajajo za bolnike z migreno visoki družbeni izdatki zaradi izostanka od dela in zmanjšane delovne učinkovitosti, le manjši del teh izdatkov so zdravstveni izdatki (zdravljenje, diagnostika).



Kakšna so nova spoznanja in izkušnje z zdravljenjem glavobola in migrene?

Že vseskozi je največji izziv zdravljenje kroničnega glavobola. Sodobne značilnosti vodenja posveta vključujejo bolnika kot aktivnega partnerja v nasprotju s tradicionalnimi modeli v preteklosti, v katerih je imel bolj pasivno vlogo. Novi model zdravljenja vključuje soodločanje bolnika, kar pomembno pripomore k boljšemu izidu. Sodobno funkcijsko magnetnoresonančno slikanje migrene je odkrilo številne mehanizme, ki so vpleteni v patofiziologijo migrene, s čimer je pripomoglo k boljši obravnavi bolnikov. Odpirajo se možnosti uporabe transkranialne magnetne stimulacije za preprečevanje epizod migrenskega glavobola. Čeprav je glavobol pomemben osebni problem in še večji problem javnega zdravstva, ga še vedno ne obravnavamo dovolj učinkovito. Dokazano je, da »centri za glavobol« pomembno zmanjšajo stroške zaradi te obsežne patologije, saj bolnike obravnavajo multidisciplinarni timi specialistov za glavobol in drugih strokovnjakov različnih področij. V omenjene time sodi tudi psihološka obravnava bolnikov s kroničnim glavobolom in tak pristop je dopolnilo farmakološkemu zdravljenju kroničnih migren in glavobolov tenzijskega tipa. Med njimi je zlasti učinkovit kognitivno-vedenjski pristop, s katerim pri bolniku ozaveščamo povezavo med neželenim vedenjem, čustvi in kognicijo. Pomemben je tudi zdrav življenjski slog. Cilji nefarmakološkega zdravljenja so zmanjšati intenzivnost in frekvenco glavobolov, zmanjšati onesposobljenost zaradi njih, zmanjšati uporabo zdravil, povečati osebni nadzor nad glavobolom in zmanjšati stres. Poleg tega se razvijajo nove poti zdravljenja z znanimi zdravili in se odpira razvoj novih snovi, naprav in načinov, ki delujejo v njihovih okvirih. Med novimi zdravili z indikacijo za zdravljenje kronične migrene obeta zdravilo z učinkovino erenumab, ki naj bi pri nas prišlo v uporabo še letos.