Ne zmenite se za takega slabiča in pogled raje usmerite naprej

Ker v prvi zvezi niste bili srečni in ste pogrešali pozornost in nežnost, niste mogli zadovoljiti ene izmed osnovnih potreb, to je potrebe po ljubezni, sprejetosti in pripadnosti. Ta potreba je tako močna, da brez njene zadovoljitve težko uspevamo na kateremkoli drugem področju v življenju. V takšnem duševnem stanju ste iskali, morda zavedno, še verjetneje pa nezavedno, nekoga, ki bi vam lahko nadomestil omenjeni primanjkljaj.

Spoznali ste moškega, ki je bil poročen in je v svoji zvezi, tako kot vi, hodil po ločeni poti in doživljal podobno stisko. Všeč sta si bila in kmalu ugotovila, da si lahko vzajemno potešita duševno praznino. Ker sta bila oba v partnerski zvezi, sta si težko »dovolila«, da bi se imela za par in sta se dogovorila le za »afero«. Misel na to, da bi bila zakonolomca, je bila najbrž neprijetna in ste raje živeli v utvari, da bo vajina zveza samo nekaj morda trenutnega ali površnega. Čustva pa so seveda ubrala svojo pot in zaljubila sta se drug v drugega.

Po koncu medenih tednov in mesecev ste prišli do zaključka, da tako nadaljevati nima smisla in, da bo treba sprejeti težko odločitev, to je zapustiti vajina partnerja, se ločiti od njiju in ustvariti novo družino. In takrat se je začela težava. Vaš »prijatelj« ni bil za to. Premakniti bi se moral iz cone udobja in za ta korak mu je zmanjkalo odločnosti. Ustrašil se je svoje dominantne žene, morda tudi pritiska okolice, do vaših čustev pa ni zmogel izkazati dovolj spoštovanja.

Razumljivo je, da si očitate, da ste preveč pritiskali nanj, saj vas je, domnevno, zaradi tega pritiska zapustil. V resnici pa je ravnal podlo in nepošteno: spustil se je z vami v afero, vas izkoristil in zapustil, ne da bi na koncu zbral dovolj poguma in prevzel svoj delež odgovornosti. Pahnil vas je v hudo duševno stisko, ki jo dodatno stopnjuje dejstvo, da je vaš zakon medtem propadel.

Mislim, da vam sedaj ne preostane drugega, kot da si rečete, da je tako pač moralo biti, se ne predajate malodušju in pogled pogumno usmerite naprej. Mladi ste še in veste, kaj hočete. Vaš otrok je dodatna spodbuda, ki v vas budi skrite potenciale in ne dvomim, da si boste kmalu uredili življenje in varen dom. Na »prijatelja« raje pozabite in se mu ne poskušajte maščevati. Vprašanje je, če bi s tem dosegli želeno, za vas pa bi to pomenilo dodatni stres. Svetujem vam, da svojo energijo raje usmerite v stvari, ki vam bodo prinesle duševni mir in rešitev iz sedanjega položaja. Srečno vam želim!