Nekateri prisegajo na bogato in kričeče okrasje, spet drugim sta bolj všeč minimalizem in umirjenost. Okusi so različni in prav je, da se okraševanja lotimo v svojem slogu. Vseeno vam bodo morda prav prišli namigi o letošnjih smernicah pri praznični okrasitvi. Ameriški strokovnjaki za interier pravijo, da je moderna božična nostalgija, pri čemer ne smemo pretiravati v različnih barvah. Pomembno je tudi, da barvno paleto zavijalnega papirja uskladimo z barvno paleto okrasitve. Ne pozabimo na praznične lučke in svečke, saj modna zapoved okrasitve veli, da se mora vse bleščati. Če uporabimo naravno smrečje, ga pravočasno menjamo, saj odpadajoče in hirajoče vejice niso ravno privlačne na pogled. Okrasju ne pozabimo dodati snega in bleščic. Omenimo še, da so letos moderne tudi hišice iz medenjakov. 

Še imate čas, da izdelate svojo hišico iz medenjakov. Foto: Harexape/Shutterstock

Barve sveč na adventnem venčku imajo svoj pomen 

Del božične tradicije je adventni venec, iz zimzelenega rastlinja spleten okrasni venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Venček krasi mizo do božiča, pri čemer vsako adventno nedeljo na njem prižgemo svečo več. Danes so te različnih barv: rdeče, zlate, srebrne, bele ... Najbolj zgovorne so po izročilu tri vijoličaste in ena rožnate barve. Na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo vijoličasto, znamenje upanja, na drugo prižgemo drugo svečo, ki predstavlja ljubezen, na tretjo adventno nedeljo pa svečo rožnate barve, ki velja za svečo pastirjev. Četrta je spet vijoličaste barve in jo prižgemo zadnjo nedeljo pred božičem. Imenujemo jo tudi angelska sveča, ki naj bi simbolizirala mir, o katerem so v sveti noči prepevali angeli.

Zgodovinski zapisi pravijo, da naj bi se adventni venec prvič pojavil leta 1839, ko naj bi v času adventa hamburški protestantski pastor Johanan Hinrich Wichern iz kolesa starega voza izdelal velik lesen venec s 24 rdečimi in štirimi belimi svečami. Z njim je navdušil otroke, da so bolj redno prihajali na bogoslužje. Nemški evangeličanski katoličani so to navado prevzeli leta 1920, v tridesetih letih preteklega stoletja pa se je običaj razširil tudi po Severni Ameriki in v nekaterih drugih evropskih državah ter tudi Rimskokatoliški cerkvi. 

Tradicionalno so sveče adventnega venca vijoličaste in rožnate. Foto: Horizonphoto/Shutterstock

Pazite na plamen 

Seveda pa velja biti pri prazničnem okrasju, ki vključuje odprti ogenj, kot so svečke, zelo previden, svetujejo gasilci. Po spletu nesrečnih okoliščin lahko namreč povzroči tudi požar z manjšo ali večjo materialno škodo. Vedeti moramo, da se vejevje in smrekove vejice vnamejo že pri 250 stopinjah Celzija, plamen sveče pa jih ima okoli 800. Razlika je tudi, ali je adventni venček naraven ali plastičen. Suh naravni se bo vnel in zgoreval hitreje od plastičnega.

»Požarno zelo nevarno je tudi umetno rastlinje. Sestavljeno je iz gorljive plastike, ki med gorenjem kaplja in tvori veliko dima. To pomeni, da se lahko hitreje vname preproga, miza ali druge vrste snovi, ki so pod venčkom,« je na portalu Vse bo v redu pojasnil dr. Aleš Jug, namestnik predsednika Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije. 

Adventni venčki so močno vnetljivi, zato nikdar ne puščajte prižganih sveč, ko vas ni v prostoru. Foto: Mapman/Shutterstock

Vžig novoletne jelke

Nič manj nevarni niso niti novoletne jelke in njihovo okrasje. Po izkušnjah dr. Juga so prav lučke statistično najpogostejši vir vžiga novoletne jelke. »Navadne barvne žarnice z žarilno nitko ne sodijo v bližino gorljivega okrasja ali na smrekico. Druga nevarnost je požar, ki nastane zaradi električnega vodnika, ki povezuje novoletne lučke. Še posebno nevarni so nizkocenovni izdelki s tankimi električnimi vodniki, ki se pregrejejo, če so lučke dalj časa vključene,« je na Vse bo v redu še opozoril strokovnjak za požarno varnost. Zagorijo lahko vsi okraski, ki so v bližini vira vžiga, najbolj pa tisti iz naravnih materialov, na primer suhega rastlinja, vejevja, storžev, papirja in vate. Strokovnjak še opozori, da so umetne jelke dveh vrst: »Najbolj prodajane so sestavljene iz gorljive plastike. Druga vrsta jelk pa ima v sicer plastičnih materialih tako imenovane zaviralce gorenja. Te bodo gorele le zaradi zunanjega vira vžiga, denimo plamena sveče, sicer pa ne.« 

Nizkocenovne lučke so lahko zaradi slabe izdelave bolj nevarne. Foto: Alexey Stiop/Shutterstock

Da je nevarnost resna, kažejo tudi statistični podatki Zavarovalnice Triglav, kjer ugotavljajo, da je bilo decembra tako v letu 2019 kot 2020 skupno število škod višje, kot je znašalo mesečno povprečje leta: leta 2019 za 32 odstotkov, lani pa za 13.