Parodontalna bolezen je okužba dlesni in drugih tkiv, ki podpirajo zobe. Ko dopustimo, da se delci hrane, slina in bakterije naberejo okoli roba dlesni, spodbudimo nastanek mehke bakterijske mase, ki jo imenujemo obloga. Če se žepki okoli zob poglobijo in postanejo dlesni temno rdeče, je težava morda že napredovala v vnetje vezi, ki pomagajo držati zobe v vdolbinicah na kosti. Če se okužba dodatno poslabša, lahko sledi izpadanje zob. Parodontalna bolezen ni omejena zgolj na lokalno dogajanje, ampak sproži tudi sistemski odziv s posledicami. Vpliva na pojav srčne in možganske kapi, pljučnice, povečanje vnetnih proteinov, ki jih tvorijo jetra, zaplete pri sladkorni bolezni, celo na prezgodnji porod oziroma majhno porodno težo novorojenčka. Vnetje se namreč iz obzobnih tkiv lahko neposredno prenese v okolico in globlja tkiva, predvsem v kost, prehod mikroorganizmov in njihovih produktov v krvni obtok lahko povzroči vnetje v oddaljenih organih, tkivih ali spremembo sluznice dihalnih poti in prebavil. 

V zadnjih desetletjih se vrstijo raziskave, ki povezujejo gingivitis in parodontitis z mogočimi zapleti v nosečnosti in prezgodnjim rojstvom otrok z majhno porodno težo. Vnetje obzobnih tkiv matere približno za trikrat poveča tveganje za prezgodnje rojstvo otroka. Parodontalno zdravljenje pa za dvakrat zmanjša tveganje za prezgodnji porod. 

Srce, žile in sladkorna bolezen
Zdravje ustne votline in zdravje celotnega telesa sta torej neločljivo povezana. Več kot 90 odstotkov tistih z vnetimi obzobnimi tkivi ima obenem povečano tveganje za razvoj diabetesa. To ne pomeni, da parodontalna bolezen sladkorno neposredno povzroča, nedvomno pa drži, da lahko igra nezanemarljivo vlogo pri njenem pospešenem nastanku in poslabšanju. Osebe s parodontalno boleznijo imajo namreč do 200 odstotkov večjo verjetnost nastanka sladkorne bolezni v primerjavi z osebami, ki imajo zdrave dlesni. Sladkorna bolezen, kot smo videli, vpliva na stanje obzobnih tkiv, prav tako pa parodontalna bolezen vpliva na klinično sliko, včasih celo na razvoj in potek sladkorne bolezni. Diabetiki so na splošno bolj dovzetni za nastanek vnetij; sem vsekakor sodijo tudi vnetja obzobnih tkiv. Kaj pa srčno-žilna obolenja? So glavni vzrok smrtnosti v sodobnem svetu. In kakšno zvezo z njimi ima parodontoza? Bakterije, ki jo povzročajo, vdirajo v telo in neposredno vplivajo na razvoj aterosklerotičnih plakov, poleg tega pa s tvorbo strupov sprožijo vnetni odziv celotnega telesa. Še več! Bolniki z napredovalo parodontalno bolezen imajo dvakrat več možnosti za srčni infarkt kot ljudje brez vnetja obzobnih tkiv. Parodontalna bolezen je velik dejavnik tveganja tudi za možgansko kap!



Zdrave dlesni nosečnic

V zadnjih desetletjih se vrstijo raziskave, ki povezujejo gingivitis (Zgodnja stopnja okužbe dlesni in tkiv, ki podpirajo zobe. Kaže se kot neboleče vnetje, otekanje, rdečica in včasih krvavitev, op. p.) in parodontitis z mogočimi zapleti v nosečnosti in prezgodnjim rojstvom otrok z majhno porodno težo. Bakterije (in njihovi produkti ter vnetni mediatorji iz vnetih obzobnih tkiv) naj bi po krvnem obtoku dosegle placento in plod ter povzročile prezgodnje rojstvo otrok ali druge zaplete v nosečnosti, kot je preeklampsija. Vnetje obzobnih tkiv matere približno za trikrat poveča tveganje za prezgodnje rojstvo otroka. Parodontalno zdravljenje pa za dvakrat zmanjša tveganje za prezgodnji porod. Vpliva, ki ga ima prezgodnji porod na otroka, nikakor ne smemo podcenjevati. Posledice za nedonošenčka so lahko grozljive: sindrom dihalne stiske, umska nerazvitost, zmanjšana funkcija pljuč, slabokrvnost, zlatenica, nepravilno delovanje srca, oslabljena imunost ali celo smrt. 

Uporabljajmo mehkejše zobne ščetke s tankimi in gostimi nitkami. Premočno ščetkanje lahko poškoduje zobno sklenino in dlesni. Izogibajmo se abrazivnim pastam za beljenje zob. 

Pridni »zajčki«
Parodontalna bolezen na srečo ni nekaj, na kar nimamo nikakršnega vpliva. Vemo, da si moramo zobe redno ščetkati; najmanj dvakrat na dan po dve minuti. A poleg časa trajanja čiščenja moramo vedeti še nekaj: uporabljajmo mehkejše zobne ščetke s tankimi in gostimi nitkami. Vztrajnost je pomembnejša od sile, saj premočno ščetkanje lahko poškoduje zobno sklenino in dlesni. Izogibajmo se abrazivnim pastam za beljenje zob. Ko si ščetkamo zobe, se posvetimo vsakemu posebej tako, da ga ščetkamo iz vseh ščetki dostopnih strani od dlesni proti vrhu zoba. Predelov, ki krtački niso dostopni, ne smemo pustiti vnemar. Tesne medzobne prostore čistimo s tanko zobno nitko, širše pa lahko tudi s primerno velikimi medzobnimi ščetkami. Še nekaj! Zob si ne umivajmo takoj po jedi, saj imamo v ustih takrat kisel pH; z drgnjenjem povečamo možnost obrabe sklenine. Usta si raje izplaknimo z vodo.