Na Cankarjevem vrhu na Rožniku se je nocoj že tradicionalno odvil kresni večer s slovesno razglasitvijo dobitnika Delove nagrade za najboljši slovenski roman preteklega leta in prižigom kresnega ognjišča. Po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi je žirija laskavi naziv najboljšega romana z letnico izida 2019 dodelila Veroniki Simoniti, avtorici romana Ivana pred morjem, in odločitev pospremila z besedami:
»Premikanje. Notranje in zunanje. Fizično in psihično. Že v premikanju pohištva je nemalo simbolike, saj slej ko prej kaj nepričakovano pade iz predala, pisateljica Veronika Simoniti pa se v romanu Ivana pred morjem kot prvoosebna pripovedovalka odloči, da bo babičino primorsko stanovanje kar izpraznila in prodala. Kaj vse ob tem potegne iz zakladnice … Avtorica premika bralca po prostorih in časih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim plastenjem pripovedi, tudi menjavanjem slovničnih časov, ko je preteklo tisto večno, zapomljivo, in zato zahteva sedanjik, pripovedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej popisana v pretekliku. Še nikoli videna fotografija, ki jo najde, in stara pisma, ki jih prebira, spremenijo ali vsaj predrugačijo družinsko resnico. Zamolk povzroči nered med spomini, intimnimi in kolektivnimi, ter nič manj med sentimentalnimi reminiscencami na drugo svetovno vojno, že leta pred njo in predvsem desetletja po njej. Niso vsi časi lepi, tudi stari časi niso bili le dobri. V izbornem jeziku Veronike Simoniti je mehko brati o grobem zlu, ki mu včasih ni mogoče ubežati … Pripovedovalkina babica Ivana spozna, kakšno ogledalo je lahko ljudem mirno jezero, doživi ljubezenski nemir reke in hrepeni po plivkajočem Jadranu. Morju se približa, a doseže ga ne; kakor pravi naslov, za zmeraj ostane pred njim. Avtorica Veronika Simoniti ni samo pred nagrado za najboljši roman iz leta 2019, po novem ima kresnika – ker je Ivana pred morjem čudovit tuskulum.«
Petčlanski žiriji je predsedovala Delova novinarka zunanjepolitične redakcije Mimi Podkrižnik, v kateri so sodelovali še samostojna strokovna sodelavka na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF Anja Mrak, publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, dr. Alen Albin Širca, asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF, in Peter Svetina, profesor za slovensko in južnoslovanske književnosti na inštitutu za slavistiko Alpsko-jadranske univerze v Celovcu.
Letošnja prireditev je bila zaradi korona virusa in upoštevanja navodil zdravstvene stroke prvič zastavljena nekoliko drugače. V dogajanje na Rožniku so vpletli vnaprej posnet kratkočasen program in prireditev v neposrednem prenosu predvajali na Delovi spletni strani. Je bil pa letošnji kresni večer nekoliko drugačen še zaradi 30. jubileja nagrade kresnik, ki jo so prvič podelili davnega leta 1991 v Razkrižju ob Muri. Poleg zmagovalnega romana preteklega leta je komisija v sestavi vseh dosedanjih članov nocoj podelili tudi kresnika zadnjega desetletja in sicer Dragu Jančarju za roman To noč sem jo videl. Jančar je kresnika za ta roman, ki je izšel pri Založbi Modrijan, prejel 2011.
Častitljivi zgodovini literarne nagrade so se na Delu poklonili še s filmom, ki se je sprehodili čez zadnjih 30 let podeljevanja kresnika, zbrane pa je nagovoril tudi oče kresnika Vlado Žabot. Program je vodila Vesna Milek, pogovore s finalisti pa so s prebranimi odlomki iz njihovih romanov povezovali slovenski igralci. Glasbeno so dogajanje popestrili ljudske pevke iz skupine Drumlce in duo Silence. Namesto kresa je tokrat gorel simbolični ogenj, ki je kljub temu pričaral čarobno razpoloženje.
Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je bila izbrana deseterica nominirancev, mesec dni pozneje pet finalistov. Poleg Ivane pred morjem Simonitijeve so se za prestižni naziv potegovali še Sonce Petovione Branka Cestnika, V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik in Izvirnik Jiřija Kočice.
Lani je nagrado kresnik za roman Belo se pere na devetdeset prejela Bronja Žakelj, leto poprej za In ljubezen tudi Drago Jančar (slavil je še leta 1999, 2001 in 2011), 2017 za Figo Goran Vojnović (tudi 2009 in 2013), 2016 za Otroštvo Miha Mazzini, 2015 pa je slavil Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: