Z opero Nabucco je sloviti skladatelj Giuseppe Verdi dosegel triumf in si tlakoval pot do svetovne slave ter vpis v zgodovino glasbe. V SNG Opera in balet Ljubljana je bila prvič uprizorjena leta 1959, ponovno pa ob stoti obletnici skladateljeve smrti, leta 2001. Opera Nabucco je pri slovenskem občinstvu zelo znana in priljubljena predvsem in tudi zaradi znanega zbora Splavaj, misel. 

Tokratna režija in scenografija, na Kongresnem trgu, sta bili v rokah Detlefa Sölterja, za dirigentskim pultom pa kot zapisano uvodoma, Gianluca Marcianò, še posebej pa velja izpostaviti gostovanje basista Riccarda Zanellata, enega trenutno najbolj iskanih opernih interpretov. V naslovni vlogi Nabucca je blestel Marko Kobal, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je solist že od leta 1994. 

Libretista Temistocla Solero je navdihnila starozavezna bibljiska zgodba, nastala po Danielovi knjigi stare zaveze. Opera Nabucco je postala široko prepoznavna in priljubljena predvsem zaradi zbora sužnjev, Splavaj, misel (Va, pensiero). Giuseppe Verdi (Roncole, 1813 – Milano, 1901) ni bil le velik umetnik in glasbeni genij, temveč tudi simbol združujoče se nacije. Potrebna so bila leta trdega dela, v katerih si je skladatelj gradil svoj osebni slog, ki pa, kot vsaka nova opera, še nikakor ni nujno pomenila novega uspeha. Zavoljo svoje izjemne muzikalne domiselnosti in smisla za dramatiko je Verdi ob nekaj manj uspelih delih napisal vrsto sijajnih odrskih glasbenih del, ki do danes niso izgubila svežine in prepričljivosti. Mednje zagotovo spada tudi opera Nabucco. Mladi italijanski skladatelj je s svojo tretjo opero, ki so jo izvedli v milanski Scali, dosegel triumf, s katerim si je tlakoval pot do svetovne slave in vpis v zgodovino glasbe. 

»To je opera, s katero se je začela moja umetniška pot. Čeprav sem se moral bojevati proti sovražnim silam, moram vendar reči, da se je ‘Nabucco‘ rodil pod srečno zvezdo …« je napisal Verdi v svoji avtobiografski skici leta 1879. Tedaj se je v njem prvič razvnel ogenj skladatelja, rojenega za pisanje oper. Njegova melodična moč se je sprostila, predvsem pa je dosegel kakovost v velikih zborovskih prizorih, čigar preprosta melodična domislica z odličnim ritmom gre izredno hitro v uho in seže do srca. Lepota te opere temelji na ekspresivnih recitativih, ki se iztekajo v lirične arije in ansamble. 

Najvidnejšo vlogo v operi pa ima prav zbor. Starozavezna biblijska zgodba o osvoboditvi Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva je Verdija tako navdihnila, da je na besedilo Temistocla Solere ustvaril popolno prispodobo in takrat aktualno sliko o usodi svojega naroda, ki se je boril za osvoboditev izpod jarma habsburške monarhije. To je vplivalo, da je Verdi nehote (ali hote) postal simbol narodovega prebujenja in združevanja. Poleg tega Nabucco, ob boju asirskega voditelja Nabukadnezarja proti Izraelcem, vsebuje ljubezenski zaplet med Nabuccovima hčerama, Feneno in spletkarsko Abigailo, ki si prizadevata za ljubezen izraelskega voditelja Izmaela ... 

Nabucco je brez dvoma zgodba, ki vedno znova navduši gledalce, tokratna izvedba slovite opere v okviru Festivala Ljubljana pa je pod milim nebom zazvenela še toliko bolj veličastno. Naš poklon!