»Ljudje se premalo pogovarjamo in preveč igramo. Tudi prijateljice med seboj so redko iskrene. V njihovi komunikaciji je ogromno floskul, bahanja. Redkokatera pove, kaj jo zares teži.« 

Po več tisoč intervjujih in pogovorih z ljudmi na štiri oči je Milena Miklavčič spletla rdečo nit resnice, ob kateri se včasih nasmejimo, drugič zgrozimo, razjezimo, razžalostimo. Še danes si mnogi zatiskajo oči pred tem, da so bile naše prababice ali babice pogosto žrtve incesta ali posilstva oziroma trgovanja s telesom, vendar se s tem ni nihče kaj dosti ukvarjal.


Brez okolišenja do bistva
Miklavčičeva ni le pionirka raziskovanja spolnih praks na Slovenskem, temveč je tudi kolumnistka revije Odprta kuhinja in izjemno priljubljena dolgoletna svetovalka časopisa Nedelo o najbolj kočljivih ljubezenskih in družinskih zadevah, saj zna brez okolišenja, neposredno povedati bistvo. Kot živa enciklopedija intimnih odnosov nekoč in danes je med drugim dognala, da zdaj moške pogosto boli glava in je vedno več žensk, ki brez milosti skočijo čez plot. Tudi zato, ker verjamejo zlagani romantični predstavi o pravi ljubezni iz filmov in romanov in tistemu škodljivemu feminizmu, ki uči, da moraš dobiti več, kot daš, je kritična Milena, ki je srečno poročena že 46 let. Po njenih besedah zgradimo najtrdnejši most v odnosih tam, kjer dajemo in prejemamo spontano – brez preračunljivosti.

Sočutje in toplina
Opozarja, da Slovenci ne znamo biti zares iskreni in se premalo pogovarjamo o občutkih in strahovih, kar nas hromi, še bolj oddaljuje od pristnih vezi. Miklavčičeva med svojim raziskovanjem posluša zgodbe tudi o najbolj odvratnih dejanjih v človeški intimi, vendar ostaja sočutna, topla, ljubeča ženska, ki ji družina pomeni vse. 


UTEMELJITEV ŽIRIJE 
Milena Miklavčič je storila orjaško delo, ko je nabirala material za svoji knjigi in odkrivala Slovenijo, ki je nihče noče poznati. Če preberete le polovico zgodb, potem vam bo jasno, zakaj je naša družba, vključno s policijo, sodnim sistemom itd., tako neznosno tolerantna do dogajanja, kot ga opisuje Miklavčičeva. Skoraj ni družine, kjer se ne bi dogajalo kaj od tistega, kar je opisano v knjigi. Lahko si predstavljamo tudi neznosnost avtoričinega bivanja ob nabiranju zgodb.