Vaš problem je rešljiv, a le pogojno

Država pravno opravičuje sporno prakso s 128. členom zakona o dedovanju, ki določa, da se lahko dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

Po mojem mnenju bi taka odločba bolj spadala v »svinčene čase« socializma, v katerih je bilo samoumevno, da se morajo človekove pravice umikati »posvečenim« interesom države, nikakor pa ne v pravni red države, ki je med drugim podpisnica vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentov glede varovanja človekovih pravic. Določilo je sporno tudi z ustavnopravnega vidika, saj je po mojem mnenju v očitnem nasprotju z ustavno pravico do dedovanja (33. člen Ustave Republike Slovenije), saj bi test sorazmernosti, ki je eden najpomembnejših kriterijev ustavnega sodišča pri presoji ustavnosti določenih zakonov, jasno pokazal, da interesi države glede vračila dane socialne pomoči dedičev nikakor niso pravno pomembnejši od pravic dedičev glede dedovanja premoženja prejemnika socialne pomoči, saj gre tu za nedopusten poseg v premoženje osebe, ki ni imela nič s socialnimi prejemki zapustnika.

Pravzaprav gre tu kar za legalizirano krajo dedičevega premoženja, pri čemer argument države, v skladu s katerim naj bi ta prejemniku pomoči z le-to pomagala ohranjati vrednost premoženja, ali pa ga pomagala celo povečevati, ne zdrži resne presoje, saj so socialni prejemki namenjeni osnovnemu preživetju prejemnika, ne pa investicijam v nepremičnine, kar je jasen dokaz, da država meša »jabolka in hruške«.

Seveda je glavni motiv za strogo implementacijo 128. člena ZD varčevanje države, ki je bilo še posebno v letih 2011 in 2012 zelo intenzivno.

Vaš problem je rešljiv, a le pogojno. Zapustniki lahko namreč dediščino vseeno obdržijo, če se zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini. To pomeni, da bi morali nekako zbrati ta denar ter ga plačati državi. Tako bi lahko obdržali podedovano stanovanje.

Poleg tega lahko na pristojni center za socialno delo vložite tudi prošnjo za oprostitev vračila prejete socialne pomoči z argumentom, da bi vas lahko vračilo socialne pomoči materialno ogrozilo. A boste morali to dokazati.

Še nekaj bi omenil: če je prejemnik socialne pomoči to prejemal eno leto ali manj, potem take socialne pomoči ni treba vračati. Če pa jo je prejemal dlje, se pri vračilu odbije 12 najvišjih mesečnih prejemkov socialne pomoči, pri ostalih prejemkih pa so dediči zavezani vrniti le dve tretjini prejete socialne pomoči. To pa že pomeni, da boste zavezani vrniti nekoliko manj, kot mislite.