Igra Simone Hamer Vse OK, ki je bila leta 2020 nominirana za nagrado Slavka Gruma, prinaša svežino sodobnega pisanja ter duhovito izrisuje portret sodobne družbe in njenih različnih in nasprotujočih si vzporednih realnosti. Ključni vsebinski zastavki govorijo o eksploataciji pozicij moči in o tujstvu v najširšem pomenu besede, od odtujenosti posameznika samemu sebi prek odtujenosti med ljudmi vse do tujstva kot politične kategorije. 

Klemen Janežič

Režiser in koreograf krstne uprizoritve Vse OK je Matjaž Farič, dramaturginja Staša Prah, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Damir Urban, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, lektor Arko, asistentka kostumografa Ana Janc in študijska asistentka režiserja Lara Ekar Grlj. V uprizoritvi igrajo Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Tina Resman, Nejc Cijan Garlatti, Barbara Cerar, Tina Vrbnjak, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Maša Derganc in Valter Dragan. Premiera bo nocoj ob 20. uri na Velikem odru SNG Drama, prvi sklop ponovitev pa bo na sporedu 17., 18. in 19. februarja ob 19.30. 

Tina Resman

Dramsko besedilo in uprizoritev, ki spretno prepletata različne realnosti sodobnega življenja, sta postavljena v secesijsko hišo, v kateri deluje soba pobega. V hiši, ki jo čisti čistilka Lili (Maša Derganc), priseljenka iz ene od republik nekdanje skupne države, živi gospod Franci (Valter Dragan), bolj ali manj osamljen na pragu jeseni življenja. Osrednji zapleti se dogajajo v sobi pobega, kjer honorarno dela študentka slikarstva Mihaela (Tina Vrbnjak), ki si želi po diplomi podiplomski študij ali prakso v New Yorku, in kamor pride v petek zvečer na team building skupina sodelavcev neke korporacije (Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Tina Resman, Nejc Cijan Garlatti, Barbara Cerar). Tri narativne linije prekinja poetična prozna pripoved o Časomercu (Saša Tabaković), ki predstavlja begunsko zgodbo današnjega časa; ima strukturo pravljice in tudi simbolno povezuje vsa tri dogajanja. 

Valter Dragan in Maša Derganc

Skupina sodelavcev pomeni svojevrstno kulminacijo številnih simptomov življenja v sodobni neoliberalni kapitalistični družbi. Od korporativne logike razmišljanja šefa prek preobremenjenosti, izgorelosti, tekmovalnosti, zlorabe drog, prikrivanja spolnih in drugih identitet pa vse do osnovnih človeških stisk in tesnob, ki jih tudi v tem človeku neprijaznem okolju kdo še kdaj opazi in priskoči na pomoč. Dinamika te skupine nakazuje hitrost delovanja v službah, ki se pogosto zažirajo globoko v zasebno življenje. Temu nasprotni sta drugi dve liniji, Mihaelina zgodba, ki ponuja dva različna izteka in v kateri še obstaja upanje za uresničitev sanj, in zgodba spoznavanja Lili in Francija – dveh malih ljudi –, ki je pravi kontrapunkt dinamizmu korporativnega mišljenja ter s svojo zaupljivostjo, morda celo možnostjo zbližanja kljub bridkosti usod prav tako prinaša trohico upanja. 

Vse OK kljub številnim simptomom bolezni sodobne družbe, na katere opozarja, ohranja nujno potrebno vedrino, s katero avtorica ne prikazuje sveta le v njegovi brezizhodnosti in vseh teh problemov ne jemlje docela usodno, temveč bolj kot odraz časa, ki nam ga odmerja Časomerec in ki se včasih spreminja hitreje, kot smo pripravljeni priznati ali razumeti. V spodnjem videu si oglejte še, kaj je o predstavi povedal režiser in koreograf Matjaž Farič.