Pred nami so poletni dopusti, se ljudje zavedamo, kako pomembno je, da si ta čas zares vzamemo zase in ne dovolimo, da nas mobilni telefon vsako minuto dneva posrka nazaj v dnevno dogajanje in v službo?
Opažam, da ljudje večkrat namenijo čas svojemu mobilnemu telefonu kot svojemu telesu in svojim možganom. Mobilni telefon lahko zamenjamo, telesa pa žal ne, zato je zelo pomembno, da dopust zares intenzivno izkoristimo. To je čas, ko lahko napolnimo baterije, okrevamo po večjih delovnih naporih, se sprostimo, to je tudi čas za premislek, ustvarjalnost, delo na sebi.
Pozabili smo, da smo mi gospodarji svojega časa in svojega telefona, ne pa obratno. Določene aplikacije lahko utišamo, morda celo izbrišemo, nastavimo, da smo dosegljivi samo ob večerni uri. Pomembno pa je tudi, da si za čas dopusta naredimo seznam aktivnosti, ki bi jih radi poskusili ali obudili. Z otroki skupaj naredimo seznam, kaj bi oni radi počeli, in se ga držimo.
Koliko časa naj bi trajal osrednji dopust?
Raziskave kažejo, da je dobro, če načrtujemo vsaj 14-dnevni odklop od delovnih aktivnosti. Bolj se sprostimo med aktivnim dopustom, a to ne pomeni, da zgodaj zjutraj tečemo, popoldne igramo tenis, zvečer plavamo, ponoči pa žuriramo, temveč to pomeni, da poskušamo telesu in možganom ponuditi nekaj, česar med letom ne počnemo. Poslušajmo svoje potrebe, ugotovimo, pri čem se sprostimo, s tem bomo svoje telo tudi okrepili. Nekomu to ponudijo prijetni večerni in jutranji sprehodi, nekomu pa intenzivno plavanje in planinarjenje.
Omenili ste intenziven šport, zdi se, da smo zdaj ljudje nagnjeni k temu, da moramo ves čas dosegati neke cilje, tudi na dopustu na primer preteči toliko kilometrov, obiskati toliko znamenitosti, kar je pravzaprav obratno od tega, kar naj bi počeli med počitnicami. Kaj storiti, da se ne ujamemo v takšno past?
Predvsem poslušajmo svoje telo in se ne zgledujmo po drugih. Drugi so nam lahko v navdih, ni pa prav, da sledimo trendom na družabnih omrežjih, kako so vsi ljudje spočiti, žareči in v formi. Počutiti se moramo dobro v svojem telesu. Cilj je, da na koncu dopusta rečeš: dobro sem, spočit sem, pripravljen sem na nove izzive.
Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če se ne bomo v vsakem trenutku javili na telefon? Ko si to vprašanje zastavimo, ugotovimo, da bo oseba na drugi strani pač mislila, da smo zasedeni. In tudi če ji odgovorimo, da smo na dopustu in se bomo javili v ponedeljek, se ne bo zgodilo nič strašnega.
Verjetno se je zdaj teže kot nekoč odklopiti od dela, saj je elektronska pošta ves čas prisotna na pametnih telefonih, pogosto tudi sodelujemo v različnih spletnih klepetih, ki nas hitro potegnejo nazaj v službo.
Pozabili smo, da smo mi gospodarji svojega časa in svojega telefona, ne pa obratno. Določene aplikacije lahko utišamo, morda celo izbrišemo, nastavimo, da smo dosegljivi samo ob večerni uri. Pomembno pa je tudi, da si za čas dopusta naredimo seznam aktivnosti, ki bi jih radi poskusili ali obudili. Z otroki skupaj naredimo seznam, kaj bi oni radi počeli, in se ga držimo.
Kako naj se torej odtrgamo od mobilnega telefona?
Ključne stvari, ki jih ljudje potrebujemo, da smo dobro, so kakovosten spanec, kakovostna prehrana in kakovostni medosebni odnosi. Ne smemo si pustiti odvzeti človeškega stika, objema, poljuba, pogovora, smeha. Tega na srečo še ne dobimo virtualno. Danes pogosto govorimo o osamljenosti, ki lahko izvira tudi iz tega, da nas računalniki odvračajo od medosebnih odnosov. Ravno poleti si lahko vzamemo čas za sošolko iz srednje šole, nekdanjega kolega iz službe ali dobre prijatelje, ki živijo na drugem koncu Slovenije. Tako v telesu vzbudimo pozitivna čustva, zaradi katerih bomo bolje opremljeni za prihajajočo jesen.
Pogosto od ljudi slišimo tudi, da morajo biti na počitnicah dosegljivi, saj v nasprotnem primeru procesi v službi ne bodo tekli, kot morajo. Zakaj nekateri ne morejo zapustiti službe niti za par dni?
Tako kot dopust moramo pravočasno v službi načrtovati tudi, kako bodo procesi tekli, ko bomo odsotni. Seveda nastavimo avtomatski odzivnik, da smo odsotni in kdo nas nadomešča. Z nekom se dogovorimo, kdo nas lahko pokliče, če je nujno. Sami sebi pa zastavimo vprašanje: Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če se ne bomo v vsakem trenutku javili na telefon? Ko si to vprašanje zastavimo, ugotovimo, da bo oseba na drugi strani pač mislila, da smo zasedeni. In tudi če ji odgovorimo, da smo na dopustu in se bomo javili v ponedeljek, se ne bo zgodilo nič strašnega. Takšno vprašanje nas pogosto lahko reši pred negativnimi mislimi in strahovi, ki se porajajo povsem po nepotrebnem.
Kaj pa svetujete delodajalcem, kaj naj storijo ali, bolje rečeno, česa ne, da se bodo zaposleni po počitnicah na delovno mesto vrnili spočiti?
Dopuste je treba načrtovati, da bodo delovne naloge opravljene. Pravočasno se dogovorimo, katera komunikacija je zaželena in katera ne. In ko se nekdo vrne z dopusta, mu omogočimo dan ali dva, da ujame delovni ritem.
Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta: Sproščujoč dopust je najbolj zdrava poslovna ideja |
|---|
»Kako se odklopiti od dela na dopustu? Odgovor je preprost – vklopite telefonsko tajnico, ki bo prijazno sporočila kličočim, da ste na dopustu, onemogočite si dostop do službene pošte na pametnem telefonu in tablici, prenosni računalnik pa pustite v pisarni. Ne mislite na službo, mislite, kaj boste vrgli na žar za večerjo. Pa vendar ni tako preprosto, da se to lahko zgodi, sta potrebni dve pomembni besedi – odgovornost in varnost. Odgovornost vodje, da zagotovi zaposlenemu občutek varnosti, da se resnično lahko odklopi, to pa pomeni, da bo nujne stvari opravil nekdo v pisarni in da mu ni treba skrbeti, kaj vse se lahko zgodi, ko je na dopustu. In predvsem, da se od njega ne pričakuje, da bo na dopustu dosegljiv. Odgovoren pa mora biti tudi zaposleni sam, da zna uživati v tem, da nič ne dela, da počiva, bere, gleda oblake, se igra z otroki, pod vodo nabira kamenčke, zabava plažo z učenjem srfanja … Da preklopi iz vloge nepogrešljivega zaposlenega v uživaškega dopustnika. Ni pa vedno lahko, kajti tudi dober počitek se ne opravi sam od sebe. Je pa sproščujoč dopust vsekakor najbolj zdrava poslovna ideja.« * Projekt certifikat Družbeno odgovoren delodajalec sofinancirata Evropski socialni sklad in Republika Slovenija. Doslej se je v triletnem programu brezplačnega sofinanciranja postopka vanj prijavilo že 200 delodajalcev. Na Ekvilib Inštitutu so zadovoljni, da zanimanje za vključitev kljub negotovim razmeram in turbulentnemu gospodarskemu ozračju ni upadlo ter da so 200 prijav zapolnili že več mesecev pred koncem projekta sofinanciranja. Vendar se bo kljub temu certificiranje nadaljevalo tudi po septembru 2022, zato v Ekvilibu še vedno vabijo organizacije, ki se želijo tega pomembnega področja lotiti strateško in sistematično, da se vključijo v postopek. |
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: