Nagajivo ga pogledam, telo mi gori. Nagnem se k njemu in ga strastno poljubim. Vulkan čustev napada moje telo, hromi mi razum, joj, kako močno ga ljubim. To mu vedno znova šepetam. Tudi on je na skrajnem robu, začne me slačiti, poljubljati, njegove roke so povsod. Kako močno si ga želim. Gledam njegov obraz, raznežen, vzburjen in pohoten. Končno se združiva v eno. Njegova moškost me vzburja nenormalno vedno znova in znova. Ko me gleda, mi šepeta, se trese, vleče k sebi ... Dokler mu najslajši šok ne strese celega telesa. Gledam ga v oči, ko doživljam orgazem, nekontrolirano mi tečejo solze naslade, solze sreče. Ne morem verjeti, pa to je nemogoče. Ko tako izžeta in zadovoljena leživa vsak na svojem sedežu, se počasi oblečeva in se ob svitu odpraviva domov. Utrujena in srečna se objameva v najini postelji in se pogrezneva v spanec.

Ko odprem oči, se počasi prebujam še vedno pod vtisom doživetja v pozni nočni uri v najinem avtomobilu. Ozrem se k možu. Opazujem njegov obraz in ga pobožam, se nasmehnem in polna energije vstanem v nov dan.

Vidim, da hčeri še spita. Pristavim si vodo za kavo, se umijem in uredim. Kavica me še bolj poživi, tako da sem na višku moči kljub kratki noči. Lotim se dela, počasi začnem pripravljati kosilo. Med opravili mi misli uhajajo nekaj ur nazaj, ko sva se strastno ljubila; v telesu me spreleti, komaj čakam, da se prebudi.

Med razmišljanjem me zmoti ropot. Hčeri sta se prebudili. Pozdravim ju, vendar iz njunih pogledov vidim, da potrebujeta še nekaj časa, da se prebudita. Po stanovanju se je že razširil omamni vonj po juhi in pečenki, tako da postajam že lačna. Spekla sem še pecivo, kajti zelo rada razvajam svoje najdražje. Zaslišim znane korake in takoj mi je jasno, da je moj dragi že vstal. Pogledam ga, ko me ljubeče pozdravi: Kje si ljubica moja, rad te imam ... hmmm kako diši kosilo. Objame me in poljubi. Zopet se poglobim v delo, zadovoljna in presrečna – zavedam se, kako lepo mi je. Po dobrem kosilu sta hčeri pospravili, midva pa sva objeta v eno legla k počitku. Poljubi in roke vsepovsod po mojem telesu so me prebudili nežno, tako nežno, da mi je želja po združitvi hromila telo. Počasi v polsnu sem dojemala resnično stanje. Roke so postajale vse bolj zahtevne, hrepenela sem po njem, po najini združitvi. Postajal je vse bolj strasten, utapljala sem se v nasladi, v njegovem ritmu, misli so bile daleč. Samo midva. Pogledam ga, njegove oči so bile temne, goreče, polne hrepenenja in ljubezni. Kako močno te ljubim – moj najdražji, ljubezen mojega življenja.


*Z zgodbo Vrtinec poželenja je na šestnajstem Oninem natečaju leta 2012 zmagala avtorica Janja Hofer Krasnič. Rdeča nit natečaja je bila erotika. 

Jutri ne zamudite nadaljevanja zgodbe Prebujenje.