Lunino leto 2020 je prestopno, namočeno in kaotično. Ampak za zadnje ni kriva le vladarica leta, mar ne?!

Luna, ta skrivnostna lepotica, ki se vztrajno brani pokazati drugi del obraza, je večna spremljevalka Zemlje. Njena gravitacijska sila vpliva na atmosfero. V luninem letu so zato pogosti spremljevalci vremena orkani, nevihte, potresi, poplave, močna plima in huda oseka. Z njenim štiritedenskim ciklom smo ljudje tesno povezani. Menjavamo razpoloženja, čustvene napetosti so večje, spanec je moten, zdravje pogosto skrhano. Tudi umska in čustvena stabilnost sta odvisni od njenega vpliva. Luna je poosebljenje ženske modrosti, intuitivnega znanja in instinktov. Z razumskim razmišljanjem je ni moč ukrotiti. Leto 2020 je nabito s čustvi. Naj kot zanimivost dodam, da je po kitajskem horoskopu letošnje leto v znamenju ognjene podgane. Ta je bistra, strastna in ima razvito poslovno žilico. Stalen nemir jo žene naprej. Ne prenaša dobro svoje jeze, je nepremišljena in zato nevarna. Od okolice zahteva nemogoče, saj jo zanimajo le lastni interesi. Sta vam po povedanem politika in vreme letos kaj bolj razumljiva?! 

Prvi sneg – tudi po nižinah – pričakujmo že ob mlaju, 15. novembra, ko nam bosta vreme krojila mrzel jug in burja. 

Na prvi dan meteorološke jeseni je bilo mokro in hladno, padel je rekord – na Kredarici je zapadlo deset centimetrov snega, kar je za 1. september največ, odkar se od leta 1955 meri višina snežne odeje. Po sneženju konec meseca je bilo snega že 45 centimetrov. Vremenoslovci so napovedali toplo jesen in s krajšimi prekinitvami je bil september lep. Kako je bilo skozi prizmo ljudskega vremenoslovja?

Velja: »Kakršen Tilen (1. september), tak bo ves september.« Ščip (2.september) je bil sicer oblačen, vendar topel. Naslednji dnevi pa prav razkošno gorki. Zadnji krajec, 10. septembra, nam je za dan ali dva prinesel prvi močnejši jesenski dež, ki pa lepote prvega jesenskega meseca ni pokvaril. Le jutra so bila hladnejša. Celo mlaj, 17. septembra, ki je sicer obetal deževno vreme, je po starem pravilu dodal še svojih sto ur lepega vremena. Tako nam je kimavec naklonil še nekaj dni s pravim malim babjim poletjem. Matevž oz. Matej (21. september) takole pravi: »Mateja vreme ugodno bo še štiri tedne prihodno.« Čeprav je bilo tiste dni oblačno, rosilo je, upam, da bo Matej držal besedo in nam bo namenil še kakšen lep dan v oktobru. 

Še se nam obetajo topli in sončni jesenski dnevi. Foto: Roman Babakin/Shutterstock

Na repu meseca se je na hitro občutno ohladilo. V večjem delu države se je začela kurilna sezona. Je z jesenskim enakonočjem prišlo jesensko vreme?

No, prvi krajec (24. september) je stvari postavil na pravo mesto in nam z nevihtami in mrazom popestril dneve. V sredogorju je zapadlo kar nekaj snega. Spremenljivo vreme se je nadaljevalo tudi naslednje dni. Tako nas je Mihael (29. september) pričakal s sončnim vremenom in hladno nočjo. Ker sodi med močnejše preroke, naj nanizam njegovi izkušnji: »Če je pred Mihaelom jasna noč, bo zima imela veliko moč.« In: »Če Mihael v želodu leži, obilo s snegom božič gnoji.« Ter: »Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči.« Ko me je sosedova Angela prestrašena opomnila, da je ponoči grmelo, sem jo potolažil z znano ljudsko modrostjo: »Če jeseni grmi, se leto ponovi.« Sam verjamem bolj tej zadnji kot Mihaelu. Topla peč ob Mihaelu pa je zvečer že kar prava stvar. 


Ščip je bil 1. oktobra. Bilo je lepo. Kako bo naprej?

Z babjim poletjem tokrat ne bo nič. Takole kaže pratika za vinotok: na zadnji krajec, 10. oktobra, lahko pričakujemo mrzel dež. Ob večjih nalivih lahko celo sneži. Mlaj bo nastopil 16. oktobra. Dež in celo sneg se bosta menjavala cel teden. Pihal bo leden jug. In kaj obeta Gal (16. oktober)? »Gal deževen ali suh prihodnjega leta ovaduh.« Če Gal kaj velja, bo leto 2021 spet bolj mokro in hladno. Prvi krajec bo nastopil 23. oktobra. Malo se bo otoplilo. Pred nami je nekaj lepih in toplih dni. Polna luna bo nastopila 31. oktobra. Konec oktobra bo lep in prijeten. Ščip lahko tako vreme drži tja do srede novembra. Takole pravi ljudska: «Macesen se vedno na kopno obleti, prej sneg ne obleži.« Macesni za našo vasjo so že porumeneli, niso se pa osuli. Vsi sveti in dnevi do Martina (11. november) bodo lepi in topli.

Znanilci zime so poletni svetniki. Kaj so namignili?

Najprej poglejmo, kaj so ljudski vremenarji kazali za avgust, ti pa nakažejo vreme jeseni in pozimi. Novoletni dan (1. januar) je napovedoval sončen avgust, pratika pa mokro, vetrovno in soparno vreme. No, bilo je tako: sv. Porcijunkula (2. avgust) je bila soparna, nevihtna, ponekod je postregla s točo. Namerili smo 30 stopinj Celzija. Na Lovrenca (10. avgust) je bilo vroče in soparno pri 32 stopinjah Celzija. Veliki šmaren (15. avgust) je bil soparen, ponekod so bili močni nalivi s točo. Teden pred Jernejem (24. avgust) je bil sončen in vroč, Jernej pa zjutraj oblačen, sicer je bil dan soparen. Naj spomnim na zapisa iz ljudske zakladnice: »Če je o Porcijunkuli vročina, huda bo prihodnja zima. Veliki šmaren deževen, meglen hudo zimo obeta.« 

Pratika kaže, da bo december precej suh in hladen. Padavin ne bo dosti. Šele prvi krajec, 21. decembra, bi znal prinesti z jugom dež in sneg, okrog novega leta pa suho in hudo mrzlo vreme. 

Prvi zimski opomin je bil letos zgoden. Ali to kaže na dolgo zimo?

Zima bo, kot zdaj kaže pratika, pusta, vetrovna in hladna. Padavin ne bo dosti. Prvi sneg – tudi po nižinah – pričakujmo že ob mlaju, 15. novembra, ko nam bosta vreme krojila mrzel jug in burja. Sneg nas bo spomnil, da je zima pred vrati. Prvi krajec bo nastopil 22. novembra, snežilo bo do nižin. Kar precej ga bo zapadlo. Takole gredo ljudske: »Klemen (23. november) zaklene, Katarina (25. november) grušta, Andrej (30. november) vse s snegom odene.« Polna luna bo nastopila 30. novembra. Močno se bo shladilo. Oster severnik bo vlekel in prinašal hud mraz v prvi adventni teden. 

Sredi novembra nas čaka sneg do nižin. Foto: Rok Breznik/Shutterstock

Z novembrom se konča meteorološka jesen. Kakšni so obeti za božič in novoletni čas?

Pratika kaže, da bo december precej suh in hladen. Padavin ne bo dosti. Šele prvi krajec, 21. decembra, bi znal prinesti z jugom dež in sneg, okrog novega leta pa suho in hudo mrzlo vreme. O božiču v ljudskem izročilu pripoveduje Jakob, ki goduje 25. julija. Zanimivo, točno šest mesecev pred božičem. Takole gre ljudska izkušnja: »Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a bogata jesen.« Na Dolenjskem poznajo tudi tole Jakobovo: »Kakor Jakob dopoldne vremeni, tako bo pred božičem. In kakor popoldne bo, tako bo na božični dan.« Morda ste pozabili zapisati, kakšno je bilo vreme 25. julija, zato vam povem, kako je bilo na Blokah. Zjutraj je bilo rahlo oblačno, čez dan se je zjasnilo in ogrelo skoraj do 28 stopinj Celzija, zvečer pa se je močno ohladilo. Prav nenavadno hladno je bilo za ta čas. Zdaj veste, kako bo na božični dan, kajne?!