Pravilno ločevanje odpadkov: Še vedno napačno odlagamo robčke in papirnate brisačke
Napovedi okoljevarstvenikov so zastrašujoče, upravičeno nas lahko skrbi, v katero smer drvimo in zdi se, da majhni koraki posameznika težko rešijo nastalo situacijo. Zagotovo se bodo morali zgoditi veliki premiki, če si še želimo, da naši otroci občutijo razlike med letnimi časi, uživajo kvalitetno sadje in bodo brez skrbi, da bi v morju zmanjkalo rib. In čeprav smo v onesnaževanju okolja globoko zabredli, je prav vsak od nas odgovoren člen, ki prispeva k temu, da je odpadkov manj.
»Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni. Največji poudarek dajemo preprečevanju nastajanja odpadkov, sledi njihova ponovna uporaba in recikliranje, šele nato energijska izraba odpadkov, izogibamo pa se odlaganju na odlagališčih,« nam je povedala Vanja Fabjan, svetovalka za odnose z javnostmi pri JP Voka Snaga, kjer ugotavljajo, da se trend naraščanja količin vseh odpadkov nadaljuje – če je leta 2014 vsak od nas na leto proizvedel 348 kilogramov odpadkov, jih je le osem let kasneje že 25 kilogramov več, torej 373.
Podatki veljajo za prebivalce Ljubljane, sklepamo pa lahko, da trendi niso bistveno drugačni za preostalo Slovenijo.
In če pridelamo vsako leto toliko odpadkov, je res pomembno, da jih znamo pravilno ločevati. Večkrat nam to otežujejo izdelki, ki so zapakirani v embalaže različnih materialov, kot je recimo jogurtov lonček, ki je zavit še v papir. Ali vrečka za kruh s prozorno folijo po sredini.
O tem, kakšne težave povzroča takšna embalaža, je za Delo povedala Urška Vrabič Brodnjak, izredna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja predvsem z razvojem in uporabo embalažnih materialov. Članek si lahko preberete TUKAJ.
V rumen koš prazna embalaža, papirnati robčki v rjavega
Oteženo recikliranje takšnih odpadkov potrjujejo tudi pri Voki Snagi: »Večino ločeno zbranih odpadkov predamo pooblaščenim družbam v nadaljnjo predelavo. Mešano embalažo tako zgolj zbiramo prek rumenih zabojnikov in zbirnih centrov, zanjo pa poskrbijo družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE).
Dejstvo je, da recikliranje embalaže ovirajo zapleteni, sestavljeni in večslojni materiali (različnih vrst) ter prisotnost nečistoč. Kapacitet za obdelavo in razdruževanje kompozitov je malo. Da ima odpadek kar največjo možnost za recikliranje, je torej pomembna zasnova embalaže, ki bi morala temeljiti na možnosti recikliranja ter ustrezno ločevanje na izvoru, pri uporabnikih, saj naknadno izločevanje materialov vpliva na njihovo kakovost.«
Naslednjič torej embalažo, predno jo vržemo v rumeni koš, izpraznimo in stisnemo. Napačno je namreč, da embalažo odlagamo z vsebino vred. Če je sestavljena iz več različnih materialov, te dosledno ločimo. Plastenkam, kozarcem in steklenicam odstranimo pokrovčke.
Med pogostimi napakami je tudi odlaganje papirnatih brisačk in robčkov v zabojnik za preostanek odpadkov. Ti odpadki sodijo med biološke odpadke, zato jih odložite v rjav zabojnik. Če se vam zdi, da tanka, prozorna vrečka, v kateri ste v trgovini nakupili sadje in zelenjavo ne dela bistvene škode, če v njej odvržete biološke odpadke, se motite. V rjav zabojnik sodijo le biološki odpadki v biorazgradljivih vrečkah. Da meso in kosti niso biološki odpadek, pa zdaj že vsi vemo, kajne?! Med biološke odpadke sodijo olupki sadja in zelenjave, ostanki hrane, pokvarjena živila, seveda brez embalaže, papirnati robčki in prtički, kavni filtri in čajne vrečke.
Posvojite filozofijo ponovne uporabe – poskrbite torej, da odvečni predmeti zaživijo novo življenje v krogu prijateljev ali (ne)znancev.
Če živite v naselju, kjer so smetnjaki hitro polni in odpadke v navadnih vrečah odlagate poleg zabojnika, to ni pravilno ravnanje z odpadki.
»Rešitev je, da naročite večji oziroma dodatni zabojnik. Odlaganje odpadkov poleg zabojnikov je dovoljeno samo v primerih, ko imate izjemoma več odpadkov, in samo v vrečah, označenih z logotipom JP Voka Snaga,« pravi Fabjanova. V nobenega od zabojnikov ne sodijo baterije, olja, zdravila, električna in elektronska oprema. Zanje so namenjeni zbirni centri.
PREBERITE ŠE -> Prof. Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Če bi poplavilo Ljubljano, bi bili ti bloki poplavljeni
Ena kapljica olja onesnaži tisoč litrov vode
In če nam je za baterije, zdravila in elektronske naprave jasno, da z njimi ravnamo odgovorno, se olje vse prevečkrat znajde ali med običajnimi odpadki ali celo v WC školjki. A to še zdaleč ni prav, saj odpadno olje sodi med posebne odpadke in ga je treba zbirati ločeno. Predstavlja namreč kar 3.500-krat večjo obremenitev za okolje kot komunalne vode, saj na površini vode tvori neprepusten film in onemogoča kroženje kisika.
»Ena kapljica olja onesnaži do 1.000 litrov vode. Poleg tega olje v kanalizacijskem sistemu povzroča še obloge in maši cevi ter moti procese na čistilnih napravah, kar zaradi izrednih vzdrževanj pomeni višji strošek.
Občani lahko v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odpadno jedilno olje oddajo v bližnjem zbirnem centru ali v premični zbiralnici, ki po vnaprej določenem urniku spomladi in jeseni stoji na štiridesetih različnih lokacijah v Mestni občini Ljubljana in še desetih primestnih občinah, kjer za ravnanje z odpadki skrbimo v JP Voka Snaga. Odpadno jedilno olje uporabniki predajo v lastni embalaži, recimo plastenki, na mestu, kjer prevzemamo nevarne odpadke iz gospodinjstev,« sporočajo iz JP Voka Snaga.
V Kranju se ti odpadki običajno zbirajo v mesecu oktobru, v Mariboru jih zbirajo dvakrat na leto, o zbirnih mestih pa so občani obveščeni tudi na položnicah Snage, tudi v Kopru so akcije zbiranja nevarnih odpadkov dvakrat na leto, Koprčani so o tem obveščeni z letaki. Prav vse občine pa časovnico in lokacije delijo tudi na spletnih straneh.
Na ločevanje pomislimo že pred nakupom
Da bi zmanjšali količino odpadkov, pomislimo vnaprej, še predno ti sploh pridejo v naše gospodinjstvo. Je res treba, da kupimo v plastično vrečko zapakirana jabolka? Ali v folijo zavit brokoli? Uporabljajmo izdelke, ki jih lahko kupimo rinfuzno. Če izbiramo med različnimi embalažami, izberimo tisto z manj intenzivnimi barvami, tudi te namreč zahtevajo bistveno večji odtis kot bela embalaža.
»Zagovarjamo predvsem družbeno odgovorno potrošništvo, ki naslavlja premišljeno nakupovanje predmetov – to pomeni le tistih, ki jih zares potrebujemo in tistih, ki so izdelani kakovostno s čim daljšim rokom uporabe, hkrati pa narejenih iz naravnih in lokalnih materialov. Pri kupovanju živil in daril izberite izdelke s čim manj embalaže.
Namesto materialnih daril podarjajte doživetja, recimo ogled gledališke predstave, obisk koncerta, abonmaje za otroke in odrasle, tečaj jahanja, ure joge ali boksa, letno vstopnico za živalski vrt. Ali ponudite uslugo; varstvo otroka, pranje avtomobila …
Posvojite filozofijo ponovne uporabe – poskrbite torej, da odvečni predmeti zaživijo novo življenje v krogu prijateljev ali (ne)znancev, predvsem pa je pomembno, da še uporabnih predmetov, tudi če so malo poškodovani, ne vržete v smeti. Podarite jih, zamenjajte ali prodajte,« pravi Fabjanova.
