Kako izberete potovalni cilj zase in za družino?

Službeno sem veliko na poti. Pravzaprav kar vsak mesec, včasih večkrat. Ko pa se odpravim na potovanje z družino, izberemo počitnice, ki so nam vsem všeč. To pomeni, da upoštevamo tudi želje najstniške hčerke, ki rada leži na plaži, se kopa, zabava v družbi in ji ni do obilice izletov in ogledov. Jaz sem bolj nemirnega duha in ne ostajam rada predolgo na enem kraju. Prijetne počitnice smo doživeli predvsem na križarjenjih po Sredozemlju, Karibih, ob raziskovanju ZDA ..., kjer smo uživali prav vsi. Družinske počitnice morajo biti takšne, da so zadovoljni vsi družinski člani, tudi pes.

Ne maram drvenja od ene znamenitosti do druge, od muzeja do muzeja, in to vse v najkrajšem možnem času. Če je le mogoče, v mestih, ki jih obiščem, sedem na vrt kakšne kavarne na trgu, opazujem mimoidoče ljudi in dogajanje. 

Imate morda priljubljen kotiček – ne preveč oddaljen od doma ali kje daleč – ki vas mami in kliče nazaj ter kjer prav nič ne hrepenite po drugih krajih?

Obiskala sem že več kot sedemdeset držav sveta in to mi je v veliko pomoč pri ustvarjanju revije Horizont. Rada odkrivam nove kraje in v le redke se vračam. Ena izmed držav, ki sem jo obiskala že sedemkrat, so Maldivi. Ti otočki v Indijskem oceanu so zame popoln odklop. Očarajo me s podvodnim svetom in eksotičnim vzdušjem. Pogosto potujem tudi v Dubaj, skoraj vsako leto ga obiščem in vedno me navduši z novimi arhitekturnimi dosežki. Državi, ki si ju želim še enkrat obiskati, sta Iran in Islandija. Na potovanjih vedno rada izvem kaj o kulturi domačinov, zanima me, kakšne so njihove navade, kaj radi jedo, kako gledajo na tujce in zakaj radi živijo tam, kjer so. Ne maram drvenja od ene znamenitosti do druge, od muzeja do muzeja, in to vse v najkrajšem možnem času. Če je le mogoče, v mestih, ki jih obiščem, sedem na vrt kakšne kavarne na trgu, opazujem mimoidoče ljudi in dogajanje. Z veseljem pokukam tudi na tržnico. Veliko o posameznih mestih mi povedo železniške postaje.

Maldivi očarajo s podvodnim svetom in eksotičnim vzdušjem.

Ste se za letošnje počitnice že odločili, kam jo boste mahnili, in se nadejate, da če kje, se boste tam imeli fino?

Prav zdaj se službeno odpravljam v Črno goro, ki jo rada obiščem tudi zasebno. Všeč so mi obala, hribi in ljudje, ki imajo radi Slovence in s katerimi še čutimo prijetno povezanost iz preteklosti. Julija se bom z družino odpravila za nekaj dni na hrvaško morje, kjer se bomo kopali in poležavali na plaži. Nato bo na vrsti še Azerbajdžan. Z možem zadnjih nekaj let konec julija obiščeva katero izmed držav bivše Sovjetske zveze. Za nama je dvakratni obisk Rusije, Ukrajine, Belorusije, Gruzije in letos naju čaka Azerbajdžan, ki se ga že zelo veselim.

Letos je na vrsti Azerbajdžan.

Slovenijo ste bržkone prevandrali po dolgem in počez. Povejte, se zavedamo, na kako lepem koncu sveta živimo? Kaj vas najbolj prepriča doma? Kot izletnico, reciva.

S tem, da sem Slovenijo že v celoti raziskala, se ne morem pohvaliti. Vedno znova najdem kotičke, ki jih obiščem prvič in me prevzamejo. Pred kratkim sem se mudila v Savinjski dolini in bila navdušena, kaj vse si je mogoče ogledati med Žalcem in Šempetrom – nasadi hmelja, rimska nekropola, jama Pekel ... Če mi bo sreča naklonjena, si obetam, da bom še letos videla medvede na Kočevskem. Res je, da rada potujem na tuje, a vedno ko se vračam domov, sem srečna, da živim v tako zeleni in varni deželi, kjer lahko vodo pijemo kar iz vodovodne pipe, kar povsod še zdaleč ni nekaj samoumevnega. Pred kratkim mi je znanec, ki je dlje živel v Aziji, dejal, da se je nasitil potenja in vlage. Sprva mu je bilo prijetno nositi le natikače in kratke hlače, po treh letih pa si je zaželel, da bi bilo malo mrzlo, pa spet malo toplo, malo sonca, pa malo snega, in da kaj zacveti, ter se vrnil v Slovenijo. Tudi če tu večkrat obiščeš kak kraj, v različnih letnih časih pokaže povsem drugačen obraz.