Los Angeles
V mestu angelov je lepo, če imate denar

3.12.2016

Le kdo bi si mislil, da se bom na prvo raziskovanje ZDA odpravila v mesto angelov. Los Angeles, kjer se cedita med in mleko, kjer se vse blešči, kjer trende narekuje Hollywood in stvarnost vase zagledane ljudi le redko udari po glavi. Priznam, bila sem skeptična. A na ameriški zahodni obali, kjer se poletje in zabava nikdar ne končata, je mogoče početi še mnogo več kot s pogledom iskati popolno zagorele znane obraze zvezdnikov.


Na ameriška tla sem prvič stopila v Philadelphii, vendar me je zares očaral šele nočni pogled iz letala na nešteto luči široko raztezajočega se velemestnega območja, ki središče Los Angelesa s svojo okolico takoj za New Yorkom uvršča med drugo največje mesto ZDA. V nasprotju s strnjenim manhattanskim otočkom, ki raste v višave, se Los Angeles razteza daleč v širjave, tako da na lep sončen dan s prostim očesom tudi z odlične razgledne točke ne utegnete videti njegovega konca. Če te na dejstvo, da je v Ameriki vse večje, ne opozorijo že smešno široke ceste, ogromni tovornjaki in visoke stolpnice, to zagotovo potrdi panorama svetovne prestolnice zabave.


Stari/novi Downtown

Kje je bolje začeti raziskovanje Los Angelesa kot prav v središču mesta Downtown. Poslovno središče tukaj bije v drugačnem ritmu. Namesto uradnikov, ki so dom našli v novih svetlečih nebotičnikih, Downtown v zadnjih nekaj letih obuja spomine na svojo zlato preteklost pred drugo svetovno vojno. V stare veličastne stavbe so se naselili knjigarne, lokali, gledališča in galerije ter arhitekturo nekdanjih časov uspešno združili s sodobno ljubeznijo do preteklega. To je tisto, kar gre Američanom resnično dobro od rok. Namesto da bi ostanke zgodovine tlačili za steklene vitrine muzejev, jim s predelavo podarijo novo uporabno vrednost, da fuzija novega in starega navdušuje tudi vse mimoidoče. Kot v transu sem tako prebila ure in ure v tamkajšnji knjigarni, ironično poimenovani The last bookstore, ki je s svojo politiko mešane prodaje rabljenih in novih knjig protiutež knjigarniškim verigam, ki izpodrivajo idilične bralne kotičke povsod po svetu. Tudi če niste preveliki ljubitelji knjig, je trgovinica, bolj muzej, vredna obiska. Nešteto polic se pod težo najneverjetnejših naslovov šibi med širokimi neoklasičnimi stolpi, knjigarna je domovanje našla v sto let starem zapuščenem bančnem poslopju. Ne manjka uležanih usnjenih naslanjačev in kavčev, kjer obiskovalci mile volje tudi ves dan prebirajo priljubljene izvode. Tu je še oddelek z rabljenimi gramofonskimi ploščami. V zgornjem nadstropju, od koder se razprostira atrijski pogled na celotno knjigarno, pa so iz starih knjig ustvarjeni labirinti in umetniške instalacije. Kriminalke najdete v odsluženem bančnem sefu, v katerega je mogoče vstopiti, za vogalom je morje knjig za en »buck« ali dolar, nekoliko naprej po hodniku pa najdete še umetniške ateljeje. Precej drugače od trgovskih središč, ki jih boste tod zaman iskali. V Downtownu postane nakupovanje zabavno, butične trgovinice obiskovalce raje kot s predmeti privabljajo z zgodbami. 

Sladko življenje

Ko vas sprehajanje po dolgih ulicah pošteno zlakotni, najprej razmislite, kateri kulinarični izvor vam diši. Vsi dobro vemo, da je Amerika dežela priseljencev, v mestu angelov pa je to še toliko bolj očitno, saj je med prebivalstvom ogromen delež Južnoameričanov in Azijcev. Njihova kultura je vsenavzoča, od kričečih s kristali okrašenih gala oblek v poročnih latino butikih do japonske četrti v Downtown Los Angelesu. Močno se izraža v ponudbi ulične hrane, kjer tipični ameriški burgerji in ocvrti prigrizki dobijo sladko-kisel azijski pridih ali pekočega mehiškega. Za vsaka lačna usta se najde dobrota. Zelo solidne italijanske pice, angleške mesne pite, hrustljavi mehiški churrosi, mac & cheese, tudi sveži zelenjavni smutiji za tiste, ki prisegajo na zdravo hrano. A pozor! Ameriška hrana je pač ameriška. Slaba vest je upravičena, saj je prav vse izredno sladko. Morda imajo preprosto višjo toleranco za sladkor, dejstvo pa je, da ima tudi povsem evropska hrana tam presladek okus, da o prikritih kalorijah že zgolj v skodelicah kave sploh ne govorimo. A Kalifornijcev, ki slovijo kot najbolj fit in zdravi Američani, to očitno ne moti. Dneve preživljajo izredno aktivno. Povsod boste videli tekače, steklene telovadnice, polne skupinskih vadb, joga centre, kolesarje in seveda pohodnike. Resda hribi, ki obdajajo Losangeleško kotlino, niso visoki, a ponujajo odlične razgledne točke na raztezajoče se mesto. Najbolj priljubljene so gotovo poti, ki vodijo po parku Griffith, kjer sta glavni znamenitosti beli hollywoodski znak in opazovalnica vesolja Griffith Observatory, skalnati in slabo poraščeni kanjoni parka pa so bili ozadje marsikatere filmske zgodbe.

Ta promet!

Ste slišali tudi tisto, da ima v Los Angelesu vsak prebivalec avto? Drži! Kljub odlično delujoči podzemni železnici se domačini nikamor ne odpravijo brez avta. Razdalje so dolge, prometni zastoji pa še daljši. Če ste mislili, da so ti v Sloveniji neznosni, potem nikar ne silite na avtoceste okrog L. A. Tam je prometni zamašek del vsakdana. Zdi se, da Kalifornijcev ne gane, da vsak dan na poti v službo za eno uro obtičijo sredi širokih avtocest, kjer so vse, kar vidijo okrog sebe, milijoni avtomobilov, ravnina in visoke stolpnice. Prebivalci drugih zveznih držav to sicer obešajo na veliki zvon, kot največji minus življenja na zahodni obali, a sončno vreme, ki traja vse leto, in prijetna sapica s Tihega oceana odtehtata eno in edino pomanjkljivost. Razen tiste, da je življenje z davki, z izjemo New Yorka, v Los Angelesu najdražje v Ameriki. Sklep, v mestu angelov vam bo lepo, dokler imate dovolj zelencev v žepu.


Od umetnosti do mišic

Oddih od losangeleškega vrveža boste našli v predmestju Pasadena. Sprehajanje po tihih ulicah vam bo v spomin priklicalo vse tiste scene iz filmov, kjer ameriški junaki živijo idilično življenje v hišah z belo ograjo. Tukaj obvezno pokukajte v trgovinice z blagom iz druge roke. So kot nekakšni muzeji hollywoodskih studiev, saj jim ob dokončanju filma zaupajo v prodajo predmete, ki so jih uporabljali na snemanju. Mene je, kakopak, pritegnila vitrina, polna nakita s prizorišča Titanika. 

Ljubitelji umetnosti morajo nujno obiskati The Getty, muzej umetnosti, ki stoji na hribu s pogledom na plažo Santa Monice. Vstopnine na razstave stalnih in gostujočih svetovnih zbirk ni, odšteli boste le 15 dolarjev za celodnevno parkirnino. Arhitekturno dodelana stavba se lahko pohvali tudi z negovanimi vrtovi, kamor družine za vikend rade pridejo piknikovat ob čudovitem razgledu. 

Ker ste v prestolnici filmov, seveda ne izpustite hollywoodskega sprehajališča slavnih. Oglejte si stolp Capitol Records in poiščite na tleh zvezdo najljubšega igralca. Morda pomerite svoje dlani in stopala venem izmed odtisov slavnih pred kinodvorano Chinese Theater. Za dobro anekdoto s potovanja pa se odpravite na opevano plažo Venice Beach. Kultno modro stavbo, ki jo krasi grafitarska interpretacija Botticellijeve Venere, poznate že iz vsake televizijske nadaljevanke. Tu so snemali Obalno stražo in še več tisoč filmov ter serij. Je meka hipijev, umetnikov, vedeževalcev, fitnes fanatikov, ljubiteljev uličnih športov, tetovatorjev. Na dolgem sprehajališču ob obali, ki je povsem zaprto za promet, boste videli vse. Tu so stojnice s tipičnimi indijanskimi lovilci sanj, glasbeniki, ostareli rolkarji, ki jih leta še ne dajejo toliko, da se ne bi v skupini po tri ali štiri sproščeno zibali na koleščkih svojih rolerjev v popolnoma sinhroni koreografiji. Potepuhi pa tisti kalifornijski kliše, lepotci in lepotice v skoraj nič zakrivajočih kopalnih opravah. Kdor rad občuduje izklesana telesa, si lahko oči napase v predelu, ki ga imenujejo preprosto Muscle Beach ali plaža mišic. Tam mišičnjaki pred množicami ljudi pridno trenirajo na kovinskih orodjih. Telovadci so videti, kot da bi pobegnili naravnost iz Schwarzeneggerjevih filmov iz daljnih 80. let, naoljeni in čokoladno zagoreli pa niso ravno sinonim današnje moške lepote. 

Kot v filmu

Recite, kar želite, Los Angeles je le majhen del zelo specifične Amerike. Najlepša in najbolj presenetljiva stvar Kalifornijcev je gotovo njihova gostoljubnost. So zelo radovedni in nadvse prijazni. Številni Evropejci pravijo, da je to le fasada, žalostno pa z glavo zmajujejo tudi nad hollywoodsko filmsko industrijo, ki naj bi kazala izumetničene podobe sveta. A tudi če se v mesto angelov odpraviš z odporom, najde način, da ti skrivaj in čisto potiho zleze pod kožo. Recimo takrat, ko se sredi noči ustaviš na zapuščeni bencinski črpalki v zakotnem predmestju L. A. Bežno se ti v spomin vtisne napis utripajočega plastičnega obcestnega klovna nad teboj. Nato pa mine nekaj tednov, ko v domačem naslanjaču gledaš še en hollywoodski film in nenadoma prepoznaš kraje snemanja. Še več, ti si stal točno tam, na tistem prostoru, na tisti zapuščeni črpalki, tistem cestnem odseku, tisti peščeni zaplati. Vse je popolnoma isto. Smejiš se brez razloga. Kakšno nenavadno zadoščenje. Čar Hollywooda je res magičen.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE