Ostrava: Namesto hrupa me objema spokojna tišina

12.10.2019

»Domačini v Ostravi so nekaj posebnega,« je vedela povedati češka znanka Ana. »Nekoč je bilo to pomembno industrijsko mesto in delavci so bili ponosni na težaško delo, ki so ga opravljali v rudnikih in železarnah. S propadom težke industrije pa se jim je porušilo vse, v kar so verjeli. Mnogi se v novih razmerah ne znajdejo, pa čeprav je od zaprtja rudnikov in večine železarn minilo že četrt stoletja. Preobrazba iz umazanega industrijskega središča v prijetno in danes celo presenetljivo zeleno mesto ni bila lahka in še vedno poteka!«


Tudi za vegane

Na robu starega mestnega središča so gradbinci urejali še zadnje podrobnosti na pročeljih nekdanjih industrijskih zgradb, ki jih čaka nova namembnost. V bližini se je namesto porušenih objektov ponujalo sodobno nakupovalno središče Nova Karolina. »Velja ga obiskati!« se spomnim Aninih napotkov. »Že zaradi velikega parkirišča le kratek sprehod stran od mestnega jedra!«

Nakupovalno središče se ne razlikuje kaj dosti od podobnih v Sloveniji. Tudi Nova Karolina v zgornjem nadstropju premore številne restavracije, ki se vrstijo okoli osrednjega prostora s stoli in mizami. Večina restavracij je samopostrežnega tipa, hrana pa ni bistveno cenejša kot v drugih mestnih gostilnah. K sreči je vsaj obisk restavracije na Češkem, z izjemo Prage, za Slovence še vedno precej cenejša izkušnja kot pri nas. In njihova ponudba se počasi, a vztrajno spreminja. Tako je mogoče najti tudi vegetarijanske restavracije. V bližini nakupovalnega središča nas je prijetno presenetila celo veganska restavracija Black kale – Listnati ohrovt. Zamislil si jo je mlad češki par po dolgem potepanju okoli sveta. Svojo življenjsko izkušnjo sta ovekovečila s fotografijami na stenah. Njuno potovanje pa odseva tudi v izvrstnih jedeh. Porcije so obilne, privlačno servirane in ob njih smo zlahka pozabili na meso. Jedi dopolnjujejo inovativni sadni in zelenjavni napitki ter odlična kava, po kateri je Ostrava znana daleč naokrog. Posedeti v vrtu med starimi utrujenimi bloki je bil pravi užitek, pa čeprav zelenje večinoma predstavljajo rastlinske poslikave na stenah.

Prijeten vrt veganske restavracije.

Ostravska Madonna

V bližini smo naleteli tudi na najbolj znani mestni mural – ostravsko Madonno! Tako pravijo velikanskemu portretu mladega dekleta na eni izmed meščanskih hiš. Na mimoidoče zre nedaleč od prostranega Masarykovega trga, okoli katerega se vrstijo najlepše obnovljene hiše. Tu je nekaj muzejev, stara mestna hiša, gledališče, kakšna trgovina in več privlačnih gostišč ter kavarn. Posebno prijetno je bilo posedeti v slaščičarni Cukrarna u Babičky (Pri babici), ki je videti, kot da se v njej že vsaj stoletje ni nič spremenilo. Na trg se steka več nakupovalnih ulic, zaprtih za promet. Posebno priljubljena je Stodolni, a ne toliko zaradi trgovin kot številnih gostinskih lokalov in zabavišč. Najlepših razgledov na staro jedro ste lahko deležni s stolpa nove mestne hiše. Nanj se vzpenjajo škripajoča dvigala, ki dajejo vtis, da so tu še iz komunizma. Tik pod vrhom je priročno urejeno tudi informacijsko središče, ob našem obisku z brezhibno angleško govorečimi uslužbenci, kar ni vedno samoumevno. Angleščina je veliko Čehom še vedno precej tuja. Zunaj turističnih krajev boste hitro ugotovili, da si pri komunikaciji veliko laže pomagate s slovenščino!

O čem premišljuje ostravska Mona Lisa?

Delavska naselja vzbujajo pozornost

Ana je del otroštva preživela v delavskem naselju Poruba. »Takrat se mi je zdelo veličastno in po malem skrivnostno. Danes pa deluje zaprašeno, kot bi ostalo nedotaknjeno sredi pogorišča zgodovine. A prav takšno, mirno in nekako pozabljeno, je všeč mojim staršem, ki še vedno živijo v našem starem stanovanju.«

Nenavadno velike bloke so zgradili v začetku petdesetih let preteklega stoletja po vzoru monumentalnih socialističnih naselij v Sovjetski zvezi. Pravzaprav so prekosili svoje vzornike, saj je Poruba eden veličastnejših projektov iz Stalinove dobe. Ob približevanju po tripasovnem bulvarju me bolj spominja na mračno, a hkrati veličastno podobo Batmanovega mesta. Široka cesta se usmeri v objem polkrožne stavbe, sredi katere zija odprtina v obliki monumentalnega slavoloka. Nad njim se vrstijo delavski simboli in kipi, velikansko levo krilo pa se končuje z baročno razkošnim stolpom. Za velikimi okni slutim še danes razmeroma udobna stanovanja z visokimi stropi. V času gradnje so bila namenjena najbolj sposobnim in politično korektnim delavcem. V bližini so imeli vse, kar bi utegnili potrebovati: šole, bolnišnico, trgovine, kulturni dom. Na delo pa so se vsakodnevno lahko odpravili kar peš, saj so naselje postavili v bližino rudnikov in tovarn. Nekoč je v četrti živelo okoli 100.000 ljudi, danes pa jih je kljub prizadevanjem oblasti za posodobitev tega dela mesta vsaj četrtino manj. A še vedno je to ena največjih stanovanjskih četrti v mestu, ki je približno tako veliko kot Ljubljana.

Spomin na vezi s Sovjetsko zvezo.

Zaznamuje ga še nekaj starih delavskih naselij. Edino, ki poleg Porube res izstopa, je Jubilejni. Blokovske zgradbe so podobne starim mestnim hišam s privlačnimi, pretežno obnovljenimi pročelji. Naselje je bilo zgrajeno med obema svetovnima vojnama za delavce, ki so bili zaposleni v bližnji železarni. V zgradbah je bilo več kot šeststo stanovanj. Za tisti čas so ponujala precej udobja, vzorčno naselje pa je imelo tudi svoje kulturno središče in knjižnico. Zgradili so ga na takrat še kmetijskem zemljišču. Da bi bilo nekakšen most med mestom in podeželjem, so arhitekti poleg vrtov načrtovali celo kurnike, tako da bi se lahko delavci sami oskrbovali s hrano. Nekdanji vrtički so danes spremenjeni v parke, najlepše zgradbe pa so proglašene za kulturni spomenik. Zaradi dobre povezave z mestnim središčem imajo stanovanja v naselju razmeroma visoko ceno. Nekoč so v njih živele velike družine, danes pa so lastniki mnogih uspešni poslovneži.

 Jubilejni – privlačno staro delavsko naselje.

Glasbeni spektakel med zarjavelimi žerjavi

Ostrava je bila v 18. stoletju znana po bogatih nahajališčih premoga. Rudarjenju se je pridružilo še železarstvo in območje je postalo eno pomembnejših industrijskih središč v Evropi. Po zaprtju rudnikov in zastarelih tovarn so ostala velika degradirana industrijska območja. Nekaterim so vdihnili novo namembnost in so s tehnološko dediščino uvrščene na Unescov seznam. Nekdanji rudnik z železarno Dolni Vitkovice je tako pretežno ohranjen v nekdanji podobi kot tehnološki spomenik. Sprehod med rjastimi konstrukcijami, velikanskimi halami z razbitimi stekli, davno obstalimi transportnimi sredstvi doživljam kot obisk umazane tovarne po katastrofalni nesreči, zaradi katere je življenje v njej obstalo za vekomaj. Namesto hrupa, dima, prahu me objema spokojna tišina ter tu in tam pritajena glasba iz gostinskih lokalov, galerij, informacijskega središča in celo manjšega hotela. Toda vsaj enkrat letno je med apokaliptičnimi zgradbami še kako glasno in živahno! Tu sredi julija od leta 2002 poteka najbolj znan mestni festival Colours of Ostrava – Barve Ostrave. Vsako leto ga popestrijo nastopi svetovno znanih izvajalcev. Predstavijo se na več kot desetih odrih in tako lahko vsak najde glasbo po svojem okusu. Poleg glasbenih dogodkov se vrstijo gledališke in filmske predstave ter različne delavnice.

Cene prenočišč in hrane so približno za tretjino nižje kot pri nas. Na pot se je najenostavneje podati z avtomobilom – prek Dunaja in mimo Brna. Za dobrih 700 kilometrov boste potrebovali kakšnih osem ur.
Mejnih kontrol sicer ni več, toda vožnja se na nekaterih delih precej upočasni, saj avtocesta med Brnom in Dunajem še vedno čaka na gradnjo.






Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE