Gvatemala: Kjer so avtomobili prej redkost kot pravilo

23.8.2020

V gvatemalskem mestecu Antigua Guatemala, udobno ugnezdenem med vulkani, se prijetno podnebje lepo zlije z dnevnim ozračjem. Ravno prav široke ulice povezujejo območje, ki je zlahka obvladljivo peš.


Ravno prav visoke hiše razkrivajo pogled na okoliško hribovje, iz katerega vrhov se tu in tam kadi. Tudi oblaki so ravno prav igrivi, da se nebo kopa v odtenkih, ki jim kljubujejo edinole drevesa. Ogromne jacarande mesto spomladi obarvajo v vijoličasto in belo. Cvetovi, ki brstijo izza starinskih zidov, pričajo o ravno prav toplem podnebju – nadmorska višina namreč omogoča skoraj večno pomlad. 

Barroco antigueño

Prepoznavno arhitekturo prekriva značilni šarm latinskoameriških kolonialnih mest. Obnovljene cerkve kipijo od bogate stavbne plastike, zrasle na izjemnih zaslužkih prvotnih evropskih osvajalcev. Stilsko razkošje po vzoru italijanske renesanse, barroco antigueño, velja primerjati z rastlinami, ki jih srečujemo v tropih – večje, bolj razvejene in izjemno barvite. Seme intenzivnosti raste v razmerju z naravnim bogastvom, ki leži pod površjem zemlje. 

Znameniti obok Santa Catalina so v 17. stoletju zgradili za redovnice, ki niso smele imeti stika z zunanjostjo, a so vseeno morale prečkati cesto. Foto: SL-Photography/Shutterstock

Santiago de Guatemala

Ruševine opominjajo na veličastne začetke mesta Santiago de Guatemala, sicer pod zaščito Unescove svetovne dediščine, ki je, tako kot prebivalci, v svoji zgodovini prestalo marsikaj. Celo španska aroganca in goreče katolištvo sta težko kljubovala surovim razmeram nove celine. Prvič, leta 1524, je mesto izbrisal požar, vzplamenel iz upora avtohtonih prebivalcev. Drugič, leta 1541, ga je pokopala serija plazov, ki so se vsuli zaradi potresa. Naslednjih 230 let se je mesto uspešno upiralo naravnim in človeškim katastrofam, do leta 1773, ko je izbruh bližnje Santa Marte uničil velik del območja. Tedaj so se odgovorni osvajalci odločili, da prestolnico raje prestavijo v kraj, kjer je danes Guatemala City. 


Urbanizem kolonializma

Antigua je s svojimi očarljivimi ruševinami in človeku prijaznim urbanizmom postala svetovljansko središče v sicer precej razdejani Gvatemali. Danes njeni obokani hodniki dajejo zavetje vrhunski gurmanski ponudbi, plesnim šolam salse in vrsti butičnih hotelov. V kraju, kjer so avtomobili prej redkost kot pravilo, se poleg turistov zbirajo mladi, ki jih pritegnejo dostopne cene in presenetljiva urejenost mesta. Naglica velemest do Antigue ne seže, zgodovina pa je poskrbela za ravno prav slikovito ozadje, ki godi izstradani sodobni duši. 

Semana santa

Preteklost oživi vsako leto ob istem času, kot je pogosto v njeni navadi. Kolikor bolj bujno je tropsko rastje, toliko bolj goreča je vera prebivalcev. Konec marca se začno prvi dogodki in priprave na sveti teden, posvečeni čas pred veliko nočjo. Španska tradicija verskih procesij na tej celini dobi nove razsežnosti, semana santa postane težko pričakovan praznik, na katerega se prebivalci Antigue pripravljajo vse leto. V svetem tednu se v ravno prav veliko mestece zgrne okrog dva milijona obiskovalcev. Ti se, ker je kraj pač ravno pravšnje velikosti, ustrezno razpršijo po ulicah, ne povzročajo zastojev in ustvarjajo občutek množice, v kateri človek lahko zajame sapo.

Srh zbujajoče kapuce nosijo kot simbol ljudstva iz Nazareta.

Vznemirjenje

Veličastni sprevodi se sprva vijejo le ob nedeljah, počasi, a vztrajno ustvarjajo praznično vzdušje Lenta vse do zadnjega tedna pred veliko nočjo. Pričakovanje se nato zgosti, od svetega torka do cvetne nedelje ulic ne preplavlja le radostno ljudstvo, temveč otipljive podobe Jezusa, device Marije in drugih svetnikov. Ti v zlatu in cvetovih poustvarijo vstajenje ter med množico razdelijo težko pričakovano katarzo, ki jo išče prav vsak smrtnik.

Izhodiščna točka vseh procesij, ki se dolge ure vijejo po mestu, so različne cerkve.

Cucuruchos

Več kot 7000 domačinov stoično nosi andas, ogromne, splavom podobne konstrukcije, na katerih stojijo dragoceni svetniki. Teža splavov včasih preseže težo avtomobila, žgoče sonce Srednje Amerike pa bremena nič ne olajša, a vrsta za čast ni zato nič krajša. Sodelovanje v sprevodih je občutek, ki vliva ponos, pove mladi domačin Juan, ko se po končanem delu v bližnji kavarni odpravi na večurno pot posvetitve. Juan je eden od vrste cucuruchos, prostovoljcev, ki morajo za prenašanje težkega tovora poravnati pristojbino – blagoslov je le redko zastonj.

Več kot 7000 domačinov stoično nosi andas, ogromne, splavom podobne konstrukcije, na katerih stojijo dragoceni svetniki.

Ave Maria

Svetopisemska zgodba zares oživi na veliki četrtek, dan Jezusove obsodbe. Kipi, oviti v krvavo rdečo, stojijo na ramenih belih in vijoličastih plaščev. Ritmično premikanje članov sprevoda spremljajo koračnice do trenutka, ko dosežejo osrednji trg in množico čakajočih. Zasliši se Ave Maria, med ogromno množico vzbrsti tiha molitev odpuščanja.

Zgodovinska kulisa vladne palače, v kateri je bilo nekoč središče politične, administrativne in vojaške moči države.

Črnina

Vzdušje se dramatično spremeni na veliki petek, kraljevo vijoličaste odtenke zamenja črna in vse mesto ovije žalovanje. Običajen latinski temperament zastre resnoba, vijoličasta drevesa so edino, kar se razlikuje od črnine in slepečega zlata. Polna luna, ki se vzpenja nad katedralo, z bledim odsevom težko kljubuje blišču na zemlji. Plameni sveč ožarjajo črne tančice žensk, ki stopajo v ozadju. Mesto tudi ponoči ne spi, vročičnost procesij se raztegne čez vso noč, včasih tudi po štirinajst ur skupaj. Spanec prekinja turoben ritem pogrebnega marša, smrt, ki je tako blizu, postopoma dobiva človeški obraz.

Vzdušje se dramatično spremeni na veliki petek, kraljevo vijoličaste odtenke zamenja črna in vse mesto ovije žalovanje.

Virgin de Soledad

Sobotno jutro pripada Virgin de Soledad, simbolu Marijine samote in žalosti ob izgubi sina. Milina, obdana z rdečimi cvetovi in črnim žametom, skozi ulice pluje na zvokih počasnih žalostink, ki trgajo dušo. Na večer se v mesto spustijo črni angeli smrti, med množico je slišati le šepetanje, resnobnost doseže vrhunec. Tiha kontemplacija ovije še tako razigrane turiste, ki hitro dojamejo, da procesije niso le parada, temveč kolektivno očiščenje. Točno ob 22. uri žalostne tone zamenjajo zvoki orkestralne radosti, ti prvi naznanjajo zmago upanja, ki še enkrat razsvetli temo. Veselje se raztegne v cvetno nedeljo, ko spokojno vzdušje vztrajno prekinjajo glasni streli, prepoznavni zvok latinskoameriških cerkva. Vstajenje je tudi tokrat uspelo.

Virgen de la Soledad, manifestacija Marijine žalosti nad izgubljenim sinom

Človeške vezi

Skupnost je znova povezana, ob prazniku se spet srečajo svojci in v nekaj dneh obnovijo vezi in slovesni praznik, refleksiji navkljub, preživijo radostno. Vrnejo se od blizu in daleč, da si na mestnih zelenicah in robovih pločnikov podelijo slastne mesne sendviče ali katero od značilnih sladic iz mleka. Spoštovanje, ki ga čutijo do svoje vere, se kaže v njihovem vedenju. V milijonski množici ni takšnih, ki bi ustvarjali izgrede in čutili potrebo po popivanju. Vrtinec koračnic, cvetov in cerkvenih plaščev nima značaja nevihte, prej mehko padajočega dežja domačnosti, ki sprejme obiskovalca še iz tako oddaljenih krajev.

Sodelovanje v procesijah je velika čast, vključeni so tudi majhni otroci, celo dojenčki.

Alfombras

Pravijo, da je vera najmočnejša v času, ko je edino, kar še ostane. Ko umu, vajenemu ali nevajenemu racionalnih razlag, ne preostane nobeno logično pojasnilo več. Za krivice, izgube in negotovo prihodnost, ki le stežka obljubi kaj drugačnega, kot je bilo včeraj. Za vnovičen izbruh bližnjega vulkana El Fuego, ki je v letu 2018 pod seboj pokopal vsaj 500 ljudi in 4000 vzel domove. Za 40 deklet, ki so leta 2017 v mestni sirotišnici izgubile življenje, v požaru iz protesta, ki so ga zanetili otroci. Za bedo, ki jo tako vztrajno želijo naprtiti tistim, ki so najmanj krivi. Takrat sledi ganljivo vstajenje, sprehod čez alfombras, pisane vzorce iz peska, ki bodo že jutri pozabljeni. Korak postane, vsaj za kratek trenutek, lažji.

Alfombras, pisani vzorci iz peska, pri ustvarjanju katerih sodelujejo vsi v mestu. Podobe izginejo v trenutku, ko se čez njih sprehodi procesija.

 INFO 
Antigua Guatemala resda ponuja široko ponudbo raznovrstnih nastanitev, vendar si je prenočišča za velikonočno obdobje priporočljivo rezervirati že mesece vnaprej. Sveti teden ni namreč nikjer tako spektakularen kot prav v Gvatemali, kar privabi množico domačih in tujih obiskovalcev. Marsikdo začne svoje potovanje prav v Antigui Guatemali, saj Guatemala City ne slovi po varnosti in šarmu. Med letališčem v prestolnici in Antiguo Guatemalo je manj kot uro vožnje, svetovljansko mestece pa ublaži kulturni šok in poskrbi, da človek ne pade prehitro iz evropske cone udobja.
Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE