Ko nimaš nikogar, ki bi te imel rad. Ki bi te poslušal. Te objel in stisnil k sebi. Ko so noči ledeno mrzle. Ko ne rasteš več. Ko navidezno dopolniš polnoletnost, a nisi zmožen normalne komunikacije. Ker si živel drugače. A si nisi tega izbral. Ranjen za zmeraj. Zlomljenega srca, pohabljen. Podobe spominov so kot obroč tesnobe, ki se stiska. Čas nosi težo strašljivih podob.
Kmalu spoznaš, da obstajata dva sveta, tvoj, poln zla, kaosa in nasilja, in ta drugi, vsaj navidezno urejeni. Velikokrat si stal pod okni stanovanj in hiš ter ugibal, kaj tam počnejo ljudje. Enako si kmalu spoznal, da se ne boš nikoli prebil v ta drugi svet, pa se lahko še tako trudiš.
Aleša sem poznal v časih srečnih popivanj. Življenje ni imelo nobene teže, nisem se spraševal o smislu vsega, prebijal sem se iz dneva v dan. Seveda je bil šok, da se je zaplinil in dokončno predal, podobna sva si bila. Noč prej sva popivala po Študentskem naselju in skušala ujeti kakšen drobec ljubezni.
Brane je bil v ekipi, ko smo v prestolnici preganjali čas in ženske. Pojavil se je iznenada, niti nisem vedel, da se je tudi on naselil ob morju. Samo pri njem se je videlo, da ima težave, da se mu preprosto povedano meša. Na plaži se je sklonil k neznani ženski in ji zagrozil, da jo bo porezal z nožem. Isti dan je odšel za vedno v gozdu pri Ankaranu.
Linda me je poiskala sama. Govorila je v nekakšnih šifrah, da naj gledam ponoči svetilnik na Savudriji, da se nekoč naseli v njem in postane luč ladjam, ki iščejo pot v temi. Opazil sem samo to. Da jo izkoriščajo za okras v nekih čudnih televizijskih oddajah. Nisem mogel vedeti, da se bodo še leta vračali in spraševali po neodgovorljivem. Kot utapljanje je, s težavo držiš usta nad vodno gladino.
Bolečina pa reže in reže.
Vsako jutro, vsak večer.
Ure in ure preživiš pred teve zaslonom, buljiš v bebave resničnostne šove, kako prenoviti avto, kako se poročiti v 90 dneh, kako preživeti 21 dni gol in prestrašen na samotnem otoku, kako poceni kupiti staro hišo. Ob večerih gledaš greznice komercialnih televizij, edino, kar opaziš, je, da jim nacionalka vse bolj zvesto sledi. Udarne novice so samo negativne, slabe novice.
Drobna, svetlolasa zdravnica aristokratskih potez je bila kristalno jasna:
– Svarila sem vas, samo vi se niste hoteli držati napotkov zadnja leta, in zato so izvidi ...
