Kresnik 2023: Najboljši roman preteklega leta je napisal Lado Kralj
Na nocojšnji kresni večer je medijska hiša Delo na Cankarjevem vrhu na Rožniku že tradicionalno gostila podelitev 33. nagrade kresnik za najboljši roman preteklega leta. Izmed petih finalistov si je laskavi naziv prislužil roman Ne bom se več drsal na bajerju (založba Beletrina) žal pokojnega Lada Kralja, ki se je poslovil 12. decembra lani. Priznanje in finančno nagrado v vrednosti 7000 evrov bruto je prevzela pokojnikova soproga Jožica Avbelj.
Ob zmagovalcu se med finaliste uvrstila še naslednja dela in avtorji: Materinska knjižica Katje Gorečan (LUD Literatura), Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič (Beletrina), Zakaj ne pišem Dijane Matković (Cankarjeva založba) in Na Klancu Tine Vrščaj (Cankarjeva založba). Lani je kresnika prejel Roman Rozina za knjigo Sto let slepote.
Na prireditvi sta bili drugo leto zapored podeljeni tudi Delovi nagradi za mlade literate in literarne kritike mlado pero. Nagrado za mladega literata je prejela dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon, za mladega kritika pa literarni kritik Kristjan Rakar.
VIDEO: Slovesna podelitev je bila prenašana v živo, še vedno si jo lahko ogledate tukaj.
Odločitev žirije v klavzuri v Cankarjevi sobi
Nagrajenca osrednje slovenske literarne nagrade kresnik vsako leto na kresni večer izbere žirija, ki se o zmagovalcu odloča v klavzuri v Cankarjevi sobi med sklepno prireditvijo. Pred tem pozorno prebere vsa romaneskna dela slovenskih avtorjev, ki so izšla leto prej, in nato postopoma krči izbor. Letos je prebirala več kot 170 romanov, ki so izšli v letu 2022.
Letošnjo žirijo sestavljajo predsednik žirije, dolgoletni novinar Delove kulturne redakcije Igor Bratož, asistentka in docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Anja Mrak in Igor Žunkovič, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist Igor Divjak, literarna kritičarka in prevajalka Tanja Petrič ter literarni in filmski kritik Robert Kuret.
Prejemniki Delove nagrade mlado pero
Na prireditvi na Rožniku je zbrane goste po uvodnem pozdravu direktorice Dela Nataše Luša slavnostno nagovorila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Po odhodu žirije v klavzuro, so predstavili projekt Mlado pero, v okviru katerega Delo v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, vsak zadnji torek v mesecu predstavi izstopajoče mlade avtorje poezije, proze in dramatike, katerih dela ocenjujejo njihovi kolegi kritiki. Projekt sta predstavila in podelila priznanja urednik Delove kulturne redakcije Andrej Predin in vodja projekta, Delova novinarka Pia Prezelj. Dobitnica nagrade mlado pero za mladega literata Eva Kučera Šmon je prejela denarno nagrado, dobitnik nagrade za mladega kritika Kristjan Rakar pa bo prihodnje leto dni v Delovi redni rubriki Recenzijski izvod, ki je vsak teden v Književnih listih, objavljal honorirane kritike.
Razglasitev lavreata
Predstavitvi mladih literatov in kritikov je sledil osrednji del prireditve s predstavitvami nominirancev, s katerimi se je v živo pogovarjala novinarka in TV-voditeljica Ksenija Horvat.
Sledil je prihod žirije iz klavzure, predsednik Igor Bratož pa je razglasil kresnikovega nagrajenca in utemeljil izbor žirije, direktorica medijske hiše Delo pa je soprogi pokojnega pisatelja podelila priznanje in finančno nagrado.
Prireditev je povezoval Seku M. Condé, kratke pogovore o nominiranih romanih pa Ksenija Horvat. V programu režiserja Andreja Stražišarja in ekipe Teatra so nastopili Maroltovke, kantavtor Robert Petan, Laura Krajnc & Zajtrk ter BosaZnova.
Utemeljitev nagrajencev
Kresnikova žirija je razglasitev zmagovalca utemeljila takole:
Obdobje druge svetovne vojne je v slovenski literaturi in literaturi sploh ena najbolj obdelanih tem – kar pomeni, da je za pisateljice in pisatelje tudi ena najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, s tem povezane operacije varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratska preigravanja in posle znotraj okupatorske ureditve. Kraljev roman odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij. Te med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega. Zgodovina pa je lahko živa ravno zaradi tega, ker je obdelana na literarno svež način, s katerim Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot tudi za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.
Uredništvo kulturne redakcije Dela pa je prejemnika nagrade mlado pero utemeljilo z naslednjimi besedami:
Nagrado mlado pero podarjamo avtorici, katere delo odlikuje izrazita formalna in vsebinska drznost, ki pa nikakor ne spodkopava avtoričine jezikovne izbrušenosti in preciznega obvladovanja literarnega gradiva. Izjemno je ne le avtoričino poznavanje področja, v katero se vpenja, temveč tudi njegovo razširjanje, vpeljevanje novih form in funkcij dramskega oziroma ne-več-dramskega besedila, s čimer se avtorica prepričljivo pridružuje sodobnim slovenskim dramatičarkam, ki v naš prostor v zadnjih letih vpeljujejo tako imenovano novo dramo, rojeno na stičišču literarnih zvrsti. Če avtorico, kot je dejala, zanima »glas kot tak, funkcija avtorjevega glasu kot omniprezentnega dirigenta dramskih likov«, je njen glas izrazito jasen, izpiljen, prodoren in izviren. Nagrado mlado pero prejme dramatičarka, scenaristka in producentka Eva Kučera Šmon.
Nagrado mlado pero podarjamo kritiku, ki se literarne analize enako prepričljivo loteva tako z literarnoteoretskega kot intuitivnega, interpretativnega stališča, ob tem pa bralcu ne ponuja puhlic in se ne zateka v klišejsko obravnavo, temveč svoje teze podaja preudarno, strnjeno in izčiščeno. V jasni obravnavi tako močnejših kot šibkejših potez besedila kritik z izrazito izdelanim avtorskim glasom ter umirjeno samozavestjo, ki izhaja iz podrobnega poznavanja lastnih orodij, sledi lastnemu nasvetu, saj se, je zapisal, dobra literatura »konča drugje, kot se začne, zato mora premakniti, ganiti«. In dobra kritika, dokazuje avtor, prav tako predvsem premika. Nagrado mlado pero prejme literarni kritik Kristjan Rakar.
O nagradi kresnik
Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (edini štirikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini, Goran Vojnović (trikrat), Bronja Žakelj, predlani je na Rožniku slavila Veronika Simoniti z romanom Ivana pred morjem, 2021 je bil lavreat Borut Kraševec z romanom Agni, lani pa Roman Rozina s Sto let slepote.
Delova nagrada za roman leta kresnik že več kot tri desetletja skrbi za izbiranje najboljšega od dobrega v risu sodobnega slovenskega romanopisja. Kresnika si je zamislil pisatelj Vlado Žabot, prvič so ga v organizaciji Društva slovenskih pisateljev podelili leta 1991 na Razkrižju, po letih na Jurčičevi Muljavi in kratkem izletu na Ljubljanski grad – organizacijo in podeljevanje je vmes prevzela medijska hiša Delo – se je podelitveni kresni večer ustalil na Cankarjevem Rožniku.
Tam vsako leto na kresno noč ljudskega koledarja po enourni klavzuri žirije in oznanitvi nagrajenke ali nagrajenca zagori kres v slavo romanu. Ogenj na Rožniku, ki ga prižge avtorica ali avtor najboljšega romana preteklega leta, sveti bralcem, da bi bolje videli: tradicionalni kresni plamen je prav zmeraj in od vsega začetka gorel v čast slovenskemu romanu, njegovemu medijskemu učinku, njegovim avtorjem, a še najbolj goreče je razsvetljeval pot h knjigi bralcem.
Za sklepni večer, ki večino občinstva na Rožniku in večino knjigoljubcev v domačih bralnih foteljih napoti na nove bralne poti, se je sčasoma izkazalo, da je pomembno in nespregledljivo dejanje v vsakokratni literarni sezoni, še posebej na knjižnem trgu, za katerega velja, da se veliko knjig izposodi v splošnih knjižnicah, precej manj pa kupi v knjigarnah.
Vendar pa je s slovenskim romanom, kot kaže prav Delova nagrada kresnik, vse v najlepšem redu: njegovo zdravje je odlično, prvo leto so dobitnika kresnika izbirali izmed sedemnajstih del, že dolgo pa se žirija pol leta prebija skozi branje in ocenjevanje povsem drugačne količine knjig, saj se je število prvoizdanih izvirnih slovenskih romanov z leti povzpelo že do 200.
Tri desetletja nagrade so doslej prinesla še dve posebni priznanji, leta 2016, ob 25-letnici nagrade, je bil s kresnikom nagrajen roman Lojzeta Kovačiča Kristalni čas, leta 2021 je kresnika zadnjega desetletja prejel roman To noč sem jo videl Draga Jančarja.
Več o izboru kresnik in intervjuje z letošnjimi finalisti lahko preberete tukaj.
