Ali ste že kdaj pomislili, da bi se odselili?

Strah ima v življenju svoj pomen. Bojimo se, denimo, napadalnega človeka in se mu raje umaknemo, če vidimo, da mu ne bomo kos. Bojimo se onemoglosti v starosti in raje prej poskrbimo tako, da bomo imeli mirno in varno starost. Še veliko je primerov, ko je strah dober in ima zaščitno funkcijo. Pri vas je nekoliko drugače. 

Že kot otroka so vas zaničevali, grajali in vzgajali z občutki krivde. Samopodobo človeka pa oblikujejo mnenja drugih ljudi. V zgodnji mladosti sta to mnenji očeta in matere. Če sta vas nenehno poniževala in grajala, jima je uspelo tako rekoč izničiti vašo samozavest. Če sta vam kazala, da ste ničvredni in slabi, tako mislite o sebi tudi vi sami. Ponotranjili ste njun vrednostni sistem, njun način razumevanja same sebe, sveta in morale. Temu primerno se vedete: postali ste nesamostojni, preplašeni, ponižni, polni krivdnih občutkov; menite, da sami ne zmorete tako rekoč ničesar. Stalno potrebujete nekoga, ki vas vodi in vam ukazuje. Ne upate se vključiti v družbo ali samostojno zaživeti, ker vas nenehno navdaja občutek ničvrednosti in nemoči. Vaše življenje tako postaja oder, na katerem ste vi kulisa, igrajo pa drugi igralci. 

Predvsem zdaj, ko ste ugotovili, da tako ne gre več naprej, ne pričakujte, da se bodo spremenili starši ali pa bo nekdo čudežno prišel in vas rešil. Če čutite, da se mora nekaj spremeniti, potem morate to storiti vi in pri sebi. Ali ste že kdaj pomislili, da bi se odselili? Iz pisma namreč razberem, da ste finančno samostojni. V novem okolju bi se lažje predstavili kot osebnost, ki ima svoje mnenje, želje in potrebe in jih zna tudi uresničiti. 

Da pa bi bili tega sposobni, si morate pridobiti precej novih izkušenj o sami sebi, takih, ki bodo dobre za vas, ki vas bodo spodbujale in krepile vašo samozavest. Zato bi bilo dobro, da se, vsaj na začetku, družite z ljudmi, ki imajo posluh za soljudi in znajo tudi pohvaliti. Izogibajte se kritikov in ukazovalnih ljudi in nikar ne bodite naivni. Takšno razmišljanje in vedenje sta zakoreninjeni v vas že od nežne mladosti, zato vam priporočam psihoterapijo. S strokovnjakom vam bo skoraj zagotovo uspelo spremeniti vzorce mišljenja in vedenja. Med terapijo lahko pričakujete stiske, dvome in strahove, vendar ne obupajte. Rezultati bodo prišli. Ko pa vam bo najhuje, pomislite, da ste čisto taki, kot ste, enkratni in zato dragoceni za nas vse.