Opazovanje ptic v Sloveniji: kam, kdaj in kako?

Spoznavanje sov ob Cerkniškem jezeru

Bi se radi naučili, kako se oglašajo sove, morda katero od njih videli na štiri oči? Ko bo padel mrak, se boste lahko odpravili na sprehod ob Cerkniškem jezeru in napeli svoje čute. Mogoče boste opazili velikega skovika. Prepoznali ga boste po vitki pokončni postavi z izrazitimi ušesnimi čopi, ki jih dvigne, kadar je razburjen. Prehranjuje se pretežno z žuželkami, zato ga ponoči včasih opazimo v bližini cestnih svetilk. Izmed naših sov je veliki skovik edini, ki se seli na prezimovanje v Afriko. Izlet bo potekal 6. aprila 2019. Pohitite s prijavo! 

Foto: Tomaž Mihelič

Spoznavanje ptic v parku Tivoli

Dan kasneje, 7. aprila, si dopoldne rezervirajte za sprehod po ljubljanskem parku Tivoli. Če bi se radi naučili česa novega o pticah, ki jih lahko v naši bližini opazimo vsak dan, ne zamudite krasne priložnosti za ogled ptic, ki se zadržujejo v grmovju ali visoko v drevesih, prisluhnili pa boste lahko tudi njihovemu petju. Izlet organizira Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju z DOPPS in je primeren za družine z otroki.

Velika sinica je največja in najpogostejša evropska sinica. Prepoznamo jo po črno-beli glavi in črni progi, ki razdeljuje njeno rumeno oprsje. Gnezdi povsod, kjer uspeva drevje, od morske obale pa vse do gozdne meje. Najbolj ji ustrezajo razredčeni iglasti in listnati gozdovi, parki in vrtovi. Pozimi je pogosta obiskovalka krmilnic.

Tečaj prepoznavanja petja ptic

Odpravili se boste v Maribor, kjer vam bo ornitolog Tilen Basle približal čudesa ptičjega petja. Obstajajo pravila, kako opazovati in določati ptice. Med njimi so mir in tišina, umirjenost gibov in počasnost. Ne samo da je dobro, če smo pozorni na barvo ptice, ki jo opazujemo, lahko jo primerjamo z drugimi v bližini, ki jih že poznamo. »Opazujmo tudi obliko telesa in posameznih telesnih delov, na primer obliko in velikost kljuna. Kako se vede? Kako se premika po tleh – hodi ali poskakuje? Na kakšen način leti? Se drži sama ali v jati? Se raje zadržuje na tleh ali v krošnjah dreves?« preberemo na spletni strani. 

Cikovt je srednje velik drozg z rjavosivim hrbtom in svetlim trebuhom, ki je posut s pegami. Njegov življenjski prostor so mešani gozdovi z dobro razvito podrastjo, najdemo pa ga tudi na poljih s posameznimi drevesi, v pokrajinah z živo mejo ter na pokopališčih in vrtovih z drevjem in grmovjem. Pogosta hrana cikovtov so polži. Te ptice si zato izberejo kamen ali drugo ustrezno podlago, na kateri razbijajo polžje hišice. T. i. cikovtovo nakovalo je lahko opazno, saj ga obdaja veliko razbitih polžjih hišic.

A ta izlet bo še prav posebno zanimiv, kajti določanje vrst ptic po petju in oglašanju je izjemno doživetje. Pri tem si lahko pomagamo s posnetki, objavljenimi na spletni strani organizacije. S tečajem prepoznavanja petja ptic boste usvojili oglašanje in petje naših pogostejših vrst. Že danes si označite 21. april kot ptičjega petja dan.

Brglez je ptica z močnim kljunom. Prepoznamo ga po čokati postavi z veliko glavo in dolgim repom. Pogosto ga opazimo, ko spretno pleza po drevesnih deblih, tudi na spodnji strani vej in celo z glavo navzdol. Gnezdi v starejših bukovih in listnatih gozdovih, kjer je vsaj nekaj starih hrastov, prav tako pa je pogost gnezdilec parkov, vrtov, sadovnjakov ter pokopališč.

Kje na Goričkem še poje hribski škrjanec?

Osemindvajsetega aprila se boste lahko v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko odpravili na vzhod Goričkega in se prepričali, ali po slemenih mozaične kulturne krajine v Kančevcih še poje hribski škrjanec. Nekdaj pogosta gnezdilka spada med najbolj ogrožene ptice na Goričkem. 

V severnem delu Evrope velja hribski škrjanec za gozdno ptico, v južnem pa za travniško oziroma za ptico odprte kulturne krajine. Zanj so primerni ekstenzivni travniki z redkejšo in nizko travo, ki je bogata z zelišči. V zahodnem delu Slovenije gnezdi na robovih dolin, v vzhodnem delu Slovenije, na Goričkem, kjer je sicer redkejši, pa prebiva v odprti mozaični kulturni krajini na suhih, pretežno južno orientiranih pobočjih gričev. Foto: Gregor Domanjko

Udeleženci izleta bodo spoznali še druge značilne vrste ptic v mejicah (ozki pasovi dreves in grmovja, ki razmejujejo različna življenjska okolja), na suhih in drugih ekstenzivno rabljenih travnikih ter v travniških visokodebelnih sadovnjakih, kot so smrdokavra, prosnik, pivka, vijeglavka, rjava penica in rumeni strnad. 

Stržek je rjavo grahast ptiček čokate postave, ki se s kratkim, privzdignjenim repom smuka po talnem rastlinju in stika za žuželkami in pajki. Med vsemi našimi ptiči ima najkrajše peruti. Za tako majhnega ptiča ima presenetljivo močan glas. Njegov napev lahko poslušamo ob potokih, studencih in v vlažnih gozdovih.

Informacije o prijavah na vse navedene dogodke najdete na spletni strani ptice.si