Nepozabni raj v srcu Mediterana
Vino in dobra kulinarika sta že stoletja del hrvaške identitete in kulture. Na Hrvaškem uspeva več kot sto avtohtonih vinskih sort, in to na ravnicah Slavonije, zelenih gričih Zagorja in Medžimurja, po Istri in najbolj oddaljenih dalmatinskih otokih.
Najbolj znane vinske ceste na Hrvaškem
Ob vsakem koraku se ponuja priložnost za odkrivanje novih okusov, spoznavanje lokalnih vinarjev in uživanje v tradicionalnih jedeh ob kozarcu izbranega domačega vina.
Na označenih poteh ob vinskih cestah so vinske kleti in restavracije, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo ob kozarcu domačega vina in tradicionalnih jedeh. Za naslednji izlet ali dopust na Hrvaškem si izberite eno od najlepših vinskih cest pri naših sosedih.
Kar 134 avtohtonih vinskih sort
Državni seznam priznanih vinskih trt vključuje 258 sort, od tega 134 avtohtonih. Približno 200 jih je priporočenih za pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla. Med najbolj razširjenimi sortami so istrska malvazija, graševina in plavac mali.
Istrska malvazija – beli zaklad Istre: je tipično suha, osvežilna in se odlikuje po svetli barvi. Ob okušanju istrske malvazije boste zaznali sladko sadno aromo citrusov in jabolk z nežno grenkim zaključkom. Njegov izvrsten okus se odlično ujema z jedmi sredozemske kuhinje.
Welschriesling (graševina) – priljubljeno hrvaško vino: je eno najbolj priljubljenih vin na Hrvaškem, pridobljena iz istoimenskega grozdja. Njegove arome segajo od svežih in sadnih, kot so jabolka in citrusi, do rahlih zeliščnih not.
Plavac mali – znan je po polnem okusu, temni barvi in bogati aromi. Ima značilen vonj, ki združuje sladke note suhega sadja s subtilnimi odtenki češenj, borovnic in suhih sliv. Ta sorta prevladuje v vinogradih v srednji in južni Dalmaciji.
Istrske vinske ceste
Okoli istrskih mest in vasi ter vinogradov in vinskih kleti se vijejo vinske ceste Bujštine, Buzeštine, Pazinštine, Rovinjštine, Vodnjanštine, Labinštine ali Poreštine.
Podajte se na popotovanje po istrskih vinskih cestah in okusite lokalno sorto malvazijo, uživajte v sladkih kapljicah dišečega muškata ali bogatem okusu rdečega teranina z obiskom premišljeno načrtovanih vinskih tur.
Okusite Istro s čarobnimi gastronomskimi doživetji: od starodavnih oljk do vrhunske kulinarike
Istro z razlogom imenujejo »terra magica«. Zaradi modrega morja in osupljive pokrajine z vinogradi in oljčnimi nasadi je to odlična destinacija za vse kulinarične poznavalce, ki hrepenijo po lokalnih okusih. Pohvalijo se kar z dvema restavracijama z Michelinovimi zvezdicami v regiji – Monte in Agli Amici v Rovinju.
Če bi radi spoznali lokalne sorte in bogato zgodovino istrskega oljkarstva, vsekakor obiščite Muzej oljčnega olja.
V Istri ne smete pozabiti na njegovo visokost – tartuf. To kraljevsko gobo z značilno aromo najdemo na redkih lokacijah v Evropi, ena izmed njih je Istra. Glavna sezona najdražjega in najbolj cenjenega belega tartufa je oktober.
Kvarner: Dežela delfinov in plemenitega vina
Kvarner slovi po kristalno čistem morju, bogatem zelenju in razgibanem reliefu. To je dežela delfinov, beloglavih jastrebov in risov. Zaradi vsega skupaj je Kvarner čudovita destinacija, ki ponuja edinstveno mešanico doživetij. Poleti se prepustite zasanjani modrini Jadrana, odkrijte številne skrite zalivčke, raziščite očarljiva otoška mesteca in se podajte na raziskovanje kulinaričnih presežkov Kvarnerja.
Tudi Kvarner ima kar nekaj avtohtonih sort vina, ki jih ne najdete nikjer drugje. Pomemben del kulturne dediščine na Kvarnerju so sorte žlahtina, kamenina in debeja, ki jih ki jo pridelajo največ na Krku. Na Susku vam med drugim postrežejo s sansigotom in trojiščino. Jarbola in belina pa izvirata iz vinograda pri Kastvu.
Žlahtina ali žlajtina je avtohtona bela sorta grozdja iz hrvaškega primorja. Suho vino, ki ga proizvaja, je bistro, zlatorumeno in srednje močno, sadne arome, visoke mineralnosti in blage slanosti ter gladkega in harmoničnega okusa. Največ žlahtine pridelajo na Krku, natančneje na Vrbniškem polju. Vrbniška žlahtina je sorta z zaščiteno geografsko označbo. Odlično se poda k različnim ribjim predjedem, pa tudi h glavnim jedem iz nežne bele ribe. Dopolnjuje tudi aromatične sire iz ovčjega mleka.
Belina je pomembna bela sorta vina, ki jo gojijo na Kvarnerju. Ima lahko telo, osvežujočo kislost in izrazite sadne okuse.
Sansigot ali suščan je črna sorta, ki je včasih uspevala samo na otoku Susak, kjer je pridelava zamrla, zdaj pa so jo drugod spet začeli gojiti. Je srednjega telesa s čudovitimi cvetnimi aromami, svežim rdečim in temnim gozdnim sadjem in z visoko kislostjo. Odlično se kombinira s kozjim sirom, prekajenim mesom in surova tuno.
Pelješka vinska cesta – Vinski imperij
Na polotoku Pelješcu pridelujejo nekaj najbolj cenjenih domačih sort grozdja. Vinograde na težko dostopnih terenih krasijo prekrasni razgledi na morje. Pelješka vinska cesta – Vinski imperij, kjer pridelujejo ikonični plavac mali, kot sta dingač in postup, ter sorto maraština, je prava oaza vinskega turizma.
Iloška vinska cesta
Za ogled Iloške vinske ceste ni treba daleč od mesta Ilok. Večina vinskih kleti je v mestu, kleti pa za vsakim vogalom. Vinogradi se razprostirajo po gričih okoli Iloka, kjer prevladujejo sorte laški rizling, rizling, pinot, silvanec in modra frankinja. Sprehod od gradu Odescalchi do razglednih točk Vukovo in Principovac je kot nalašč za vse ljubitelje dobrega vina.
Vinske ceste Zagrebške županije
Zagrebška županija je že od antičnih časov vinorodna regija, saj vključuje tri vinske ceste – Plešivico, Zelino in Samobor ter številne izjemne vinograde. V le nekaj minutah iz mesta ste že lahko med trtami s kozarčkom vrhunskega vina v rokah.
Vinske ceste v Zagrebški županiji spadajo v širšo vinorodno regijo Gričevnata Hrvaška (Bregovita Hrvaška), kjer točijo veliko dobrega vina, večinoma belega – od mirnih vin različnih slogov do vrhunskih penin, oranžnih vin in vin iz amfor.
Plešiviška vinska cesta
Na območju Plešivice v samoborskem hribovju je okoli štirideset vinogradnikov in vinarjev, ki pridelujejo vse od mednarodnih sort, kot so renski rizling, traminec, chardonnay in sauvignon, do avtohtonih sort. Poleg osupljivega razgleda na pobočja z vinogradi lahko uživate v degustacijah vin in lokalne kulinarike.
Moslavaška vinska cesta
Moslavaška vinska cesta se razteza od mesta Popovača, skozi vas Voloder do Kutine. V vinogradih tega osrednjega dela hrvaškega visokogorja gojijo različne mednarodne sorte in tri avtohtone sorte vinske trte – moslavac, dišeća ranina in škrlet.
Zelinska vinska cesta
Ustavite se tudi na Zelinski vinski cesti in pokusite odlične chardonnay, rizling, sauvignon, beli pinot, muškat, modri pinot. Večje in bolj znane kleti so družinske kleti Kos, Puhelek-Purek, Jarec-Kure, Kos-Jurišić in Bedeković.
Vinske ceste Baranje
Beseda Baranja izhaja iz madžarskih besed bor – vino in anya – mati, kar pomeni mati vina, zato na svoj zemljevid krajev, ki jih morate obiskati, če obožujete okušanje žlahtne kapljice, dodajte obisk Baranje, kjer boste očarani nad vinskimi zemljankami – surduki in gatorji. Baranjski surduki so rovi, speljani skozi hrib, kjer kletem rečejo gatorji. Najbolj znane so v Zmajevcu in prav te skrivajo številne vinske zaklade, nekatere tudi prenočišča.
V Banovem hribu so vinske kleti vkopane v zemljo in zagotavljajo enako temperaturo vse leto, zaradi česar so primerne za shranjevanje vina. Zgrajene so bile pred več kot stoletjem in so danes prava turistična atrakcija. Edinstvene vinske degustacije v teh kleteh vam bodo zagotovo ostale za vedno v spominu. Največja vinska klet v tem delu Evrope, a tudi najstarejša v Baranji, je v Kneževih Vinogradih, v kleti Belje.
Vinska renesansa na Hvaru
Še en pomemben del tega čudovitega mozaika so značilna in pristna lokalna vina otoka. Hvarski vinarji so prvi v Dalmaciji naredili preskok k vrhunski kakovosti, ki je značilna za številne male proizvajalce v regiji. Najpogostejši sorti grozdja sta bogdanuša, elegantna in enostavna, ter maraština, blaga sorta. Tudi kompleksen, a harmoničen plavac je otok dvignil med najboljše vinske destinacije in je vir lokalnega ponosa.
Naročnik oglasne vsebine je Hrvaška turistična skupnost
