Jaka Ivančič, nagrajeni krajinski fotograf, ki je zaljubljen v Slovenijo
Vam najljubši skriti košček Obale …
Med temi je zagotovo Debeli rtič, ki je lani postal krajinski park. Včasih je sicer morda bolje, da nekateri skriti kotički ostanejo neodkriti, ker se pri množičnem turizmu brez nadzora hitro poveča število nespoštljivih obiskovalcev, ki za seboj puščajo pravo razdejanje.
Lepoto katerega našega obalnega mesta je najteže ujeti v objektiv?
Koper je res lepo mesto z neverjetno zgodovino in, med drugim, največjim ohranjenim srednjeveškim mestnim jedrom v Sloveniji. Zaradi industrije in nekontrolirane »moderne« pozidave, v katero je dobesedno ujet z vseh strani, pa je prikrajšan za lepe fotografske poglede.
Bi izpostavili še kakšen pogled, ki (z)moti?
Po mojem mnenju so nekatera mesta, kot je Piran, zanemarjena in neurejena. Kar težko je ujeti pristen prizor piranske ulice, ne da bi v kader ujel smetnjak, zunanji del klime na fasadah hiš, motorje, parkirane na vsakem vogalu ... Res škoda.
Ste Primorec, Ankarančan, torej človek s celoletnim pogledom na morje. Kam na dopust?
Zagotovo nisem pretirano obremenjen z uokvirjenim pravilom, da se gre poleti obvezno na morje. Vedno si želim odkrivati nove kraje, nisem tip človeka, ki bi vsako leto odšel na en in isti dopustniški kraj, kjer bi vse dneve ležal na plaži in se pražil pod soncem.
Najlepša jutra so … In najlepši večeri …
Najlepša jutra so v slovenskih hribih, najlepši večeri pa v slovenski Istri.
Kateri del Obale turisti največkrat spregledamo?
Ponavadi vsi obiskovalci s celine silijo v Piran, Izolo, večina pa spregleda Debeli rtič. Toplo priporočam jutranje supanje od Ankarana do Debelega rtiča in nazaj. Zgodnja jutra so neverjetno sproščajoča in umirjena, v zraku je manj hrupa, voda je mirna in čistejša.
Kar nekaj ste že prepotovali. Kje menite, da bi tudi z lahkoto živeli?
Lani sem obiskal Amsterdam, kjer sem za trenutek pomislil, da bi lahko bilo lepo živeti, vendar je to bil res kratek trenutek. Nimajo hribov, zasneženih gora, slapov, kraškega sveta, tako lepega morja, ni takšne raznovrstnosti in čistoče, kot jo imamo v naši mali deželi.
Vaši posnetki se zdijo premišljeni, nikakor ne naključni. V njih se čuti umirjenost, čakanje …
Načrtovanje je zagotovo del dobre fotografije. Presenetljivo pa je, da se ugodne okoliščine velikokrat pojavijo nepričakovano. Lahko nekam odideš z določenim namenom, kaj boš naredil, potem pa odkriješ nekaj povsem tretjega.
Nekateri primerjajo vaše pokrajinske fotografije s poezijo. Kaj vas dela tako posebnega?
To je težko vprašanje. Nikoli nisem razmišljal, zakaj bi bil bolj poseben od drugih. Morda je recept za to spontanost in skromnost. Da počneš stvari po občutku, nikoli preveč na silo in ob tem uživaš.
Kdaj se zgodi čarobnost življenja?
Ko si nekaj močno želiš, že skoraj obupaš, na to pozabiš in se ti želje uresničijo, ko najmanj pričakuješ.
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
