Zato je toliko bolj žalostno dejstvo, da bo njihov letošnji že tradicionalni Veliki božični koncert, ki se bo nocoj odvil v Cankarjevem domu, predvajali pa ga bodo na 2. programu TV Slovenija na božični dan 25. decembra ob 17.15, poslednji. Simbolično so ga naslovili Zadnje potovanje domov, marsikateri domač in tuji poslušalec pa je prav v njihovem glasbenem ustvarjanju našel neprecenljivo vrednost, kateri so zvesto prisluhnili leto za letom. 



Direktorju koncerta prof. Primožu Zevniku je za labodji spev uspelo okrog sebe zbrati osupljivo veliko število sodelujočih. Z Velikim simfoničnim orkestrom Gimnazije Kranj, Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj, Mešanim mladinskim zborom Gimnazije Kranj in Moškim zborom Cantores Carniolis ter posebnimi gosti se bo na odru trlo več kot dvesto glasbenikov in pevcev, od zdajšnjih in nekdanjih dijakov omenjene gimnazije do odličnih virtuoznih študentov glasbe iz različnih glasbenih akademij po svetu in pri nas. Taktirko bosta znova vihtela dirigent in umetniški vodja orkestra Nejc Bečan ter zborovodja Erik Šmid. Letošnji koncert pa je zadnji v obliki, kakršno pozna številna publika doma in po svetu, saj se po 23 letih ravnateljevanja s položaja ravnatelja gimnazije Kranj poslavlja mag. Franc Rozman, ki je glasbeni viziji profesorja Zevnika s pomočjo podpornikov omogočil živeti sanje takšnih razsežnosti. Od prvih začetkov leta 2002, ko so takrat še dijak Bečan in ostali gimnazijci koncertirali v telovadnici gimnazije, do mednarodnega preboja, ko si danes posnetke njihovih božičnih koncertov v Gallusovi dvorani na portalu YouTube dnevno ogleda več kot 23.000 ljudi. Dolga pot je za njimi, a kar je najlepše, v vseh tek letih jim je uspelo ohraniti moč glasbe, ki nas povezuje, poslušalce in ustvarjalce, generacije, ljudi, ne glede na individualne zgodbe, ki jih piše posameznikovo življenje.



Dijake, ki sodelujejo na letošnjem poslednjem koncertu in njihove mentorje smo uspeli ujeti le nekaj dni pred velikim dogodkom. Med vajami so z nami spregovorili o poslanstvu njihovega ustvarjanja, o spominih, ki jih bodo nesli s seboj ob slovesu in prijateljstvih, ki so se stkala v tem plodovitem obdobju.



Juš Hrastnik, asistent režiserja, in Gal Nagode, vodja produkcije, oba nekdanja dijaka Gimnazije Kranj  

»Kot nekdanja dijaka Gimnazije Kranj sva pri projektu sprva sodelovala kot člana tehnične ekipe, nato pa sva prevzela vajeti in zadnji dve leti vodiva produkcijo. Projekt nama je dal odskočno desko za študij, saj sva v vseh teh letih usvojila veliko tehničnega in logističnega znanja.«



Neža Čadež, flavtisktka in pevka

»V orkestru sem že štiri leta in pojem tri. Letošnji koncert vidim tudi kot nekakšno slovo od gimnazije, saj obiskujem 4. letnik. Če bi se nadaljeval, bi v projektu sodelovala še naprej, vendar se mi zdi prav, da se priložnost vsako leto ponudi tudi novim talentom.«



Ana Koprivnikar, pevka

»Na Gimnaziji glasbeno sodelujem že vsa štiri leta, prvi dve sem bila v zboru, zadnji dve pa kot solo pevka na koncertih. Da lahko pri teh letih stopiš na oder Cankarjevega doma pred tako veliko množico, je neverjetno, za solista pa to še toliko bolj posebna izkušnja.«



Tea Aljaž, predsednica Dekliškega pevskega zbora  

»Letos me je v mojem zadnjem letniku doletela čast, da sem postala predsednica dekliškega pevskega zbora. Ker je zadnji, sem sočlanice spodbujala, da damo res vse od sebe in se vživimo v nastop. Da lahko nastopamo v tako veliki dvorani je velika čast in ne glede na priprave, ki jih imamo vsako leto, nas še vedno vsakič znova prevzame, kako velik projekt je to.  Zbor mi je dal zavedanje, da je, ne glede na to, kako je vsak glas zase poseben, drugačen, močnejši ali šibkejši, v zboru najpomembnejše, kaj lahko naredimo kot celota. Močni smo skupaj in ne kot posamezniki.«  



Vito Krajnik, flavtist 

»Veliki simfonični orkester je igral veliko vlogo pri moji izbiri srednje šole. Smo namreč ena redkih gimnazij, ki na tako profesionalnem nivoju pripravi takšne božične koncerte. Gotovo se bomo v prihodnje dijaki še naprej dobivali in skupaj ustvarjali glasbo.«  



Nejc Bečan, dirigent orkestra Gimnazije Kranj in policijskega orkestra 

»V tem projektu Gimnazije Kranj sodelujem že od vsega začetka, ko sem tudi sam obiskoval te gimnazijske klopi. Pobudo je pred 17 leti dal prof. Zevnik, začeli pa smo povsem za hec, nato pa je simfonični orkester na neki točki dobil tako veliko poslušalcev, da smo koncerte prestavili na večji oder in naredili iz božičnega koncerta gala dogodek. Od takrat naprej imamo razprodane dvorane. Ob letošnjem koncertu še ne razmišljam o slovesu ali zaključku, saj nas čaka še delo, da bo večer speljan tehnično dovršeno, kot vsa leta doslej.«



Mihael Šorli, somentor koncerta in profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj 

»Do projekta čutim posebno zvestobo, saj pri njem sodelujem že od vsega začetka, ko sva bila oba z dirigentom Bečanom še sošolca v 4. letniku. Njegovo poslanstvo vidim tudi v tem, da dijake spodbuja k ustvarjalnosti in samostojnosti. Ogromno namreč naredijo sami, na koncu pa zasije njihov trud. Čeprav je to zadnji tovrstni koncert, ga bomo speljali brez obžalovanj, saj nam je v vseh teh letih uspelo projekt pripeljati do takšnih razsežnosti, o katerih niti sanjali nismo.«



Katjuša Rupnik, predsednica orkestra in flavtistka

»S koncerti smo dobivali ogromno izkušenj od ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo, kar je lepa popotnica za vse nove dejavnosti, ki se jih bomo lotevali. Z letošnjim se morda res zaključujejo naši nastopi v Gallusovi dvorani, a glasbeno udejstvovanje med nami ne bo zamrlo. Gotovo bomo dijaki stopili skupaj in sami organizirali še kakšen koncert, četudi samo v telovadnici gimnazije.«

Ana Zupan, čelistka 

»Všeč mi je bilo, da sem lahko igrala v orkestru, čeprav nisem šolanja nadaljevala na Konservatoriju za glasbo. Igranje z gosti akademiki mi je bilo tako neprecenljiva izkušnja.«

Primož Lah, saksofonist 

»Simfonični orkester Gimnazije Kranj nam je omogočil druženje in širil obzorja, nas naučil sodelovanja. Dokler nisi del procesa, si res ne predstavljaš kako veliko energije in truda gre v en tak koncertni večer, veliko več, kot se zdi na prvi pogled.«  

Aiden Jurij Franko, klarinetist 

»Za letošnji koncert smo se pripravljali daleč najbolj doslej. Pričeli smo že na začetku septembra, vaje pa imeli od dva- do trikrat na teden. Res je, da smo dostikrat manjkali pri pouku, morda je tudi kakšna ocena trpela na ta račun, a je na koncu vse to vredno, ker koncert vedno tako dobro uspe.«





Mag. Franc Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj

»To je največji projekt, kar smo se jih kdaj lotili na naši gimnaziji. Že od začetka se mi je zdela super zadeva, imeli smo božični in pomladni koncert, ko smo dobili podpornika hranilnico Lon, pa smo si lahko privoščili širitev, in sicer najem dvorane Cankarjevega doma. Če sta nosilec projekta in ravnatelj dovolj trčena, da idejo priženeta dovolj daleč, uspeš premikati gore.«



Primož Zevnik, profesor slovenščine, direktor, režiser in idejni vodja orkestra Gimnazije Kranj 

»Projekt, ki smo se ga lotili pred 17 leti, je do danes prerasel vse meje. Na portalu YouTube si je naše koncerte ogledalo že skoraj dvajset milijonov ljudi, ki so mnoge tudi spodbudili, da kljub velikim razdaljam v živo prisluhnejo naši glasbi. Prišli so že z vseh kotičkov sveta, letos ponovno iz Bostona in Floride, vedno znova pa jih navduši predanost mladih ljudi glasbi. Še preden smo imeli potrjeno dvorano za letošnji koncert, so nas zvesti obiskovalci spraševali, kdaj bo koncert in rezervirali karte ter hotele. Ne govorim o daljnih sorodnikih, to so neznani ljudje, ki so naš koncert vzeli za svojega. Mislim, da jim predstavljajo posebno izkušnjo, saj obrazi dijakov resnično žarijo in igrajo s strastjo, ko jim uspe pripraviti tak dogodek. Vsi mi, tudi profesionalni gostje, smo namreč samo režija, glavne zvezde so resnično dijaki. Za tako velik projekt vložijo veliko truda, ki je nato krepko poplačan z aplavzom in milijonskimi ogledi na YouTubu. Kdor pravi, da so mladi danes brez volje do ustvarjanja in dela, se moti. Jaz opažam, da so kreativni, sposobni in inteligentni, kot so bili pred 17 leti. Njihova perspektiva je še vedno enaka, poganjajo jih iste želje, hrepenenja, prve ljubezni, iskanje sreče. To so arhetipi, ki so večni.«