Oriana Girotto, voditeljica: Tudi pri vadbi sem nežna s seboj 

Foto: Monica Girotto

»Veliko kolesarim, vsak dan, poleti in pozimi. Kolo je moje osnovno prevozno sredstvo. Zelo rada tudi plavam in se sprehajam po gozdu, a ne vsak dan. Vsak teden grem na plesne vaje. Pravzaprav, če pomislim, ne počnem prav veliko, lahko bi se bolj potrudila, a koncept 'dati vse od sebe, stisniti zobe, ko mišice že pečejo, preseči meje lastne zmogljivosti' se ne ujema z mojim ritmom. Rada se imam in tudi pri vadbi sem nežna s seboj. Mislim, da ravnam prav, saj se v svoji koži počutim odlično, načeloma sem zdrava. 

Telo nam govori, kaj potrebuje, in takoj sporoči, ali se slabo počuti ali ne. Z leti se zelo slabo odzove na stres. Slabo počutje zaradi stresa je prvi signal, da je treba nekaj narediti za svoje zdravje, in gibanje je brez dvoma koristno. Razgibavanje in dihanje povlečeta iz pesimizma. Po sprehodu v gozdu dobim navdih in upanje za nove poti. Spomnim se obdobja, ko sem bila v gozdu vsako jutro ob sedmih. Kar zadeva življenjske in delavne dogodke, se ni zgodilo nič posebno pretresljivega, a tistega časa se spominjam kot enega najsrečnejših v življenju zaradi vseh dobrih občutkov po vadbi v naravi.«

Nina Ivanič, igralka: Trud je vedno poplačan z dobrim počutjem in zadovoljstvom 

Foto: Arhiv Pop TV

»Z izgovori, zakaj se ne bi rekreirala, sem razčistila pred precej časa, izjema je, ko začutim, da je moje telo utrujeno. Lahko se pohvalim, da se znam spraviti iz lenobnega razpoloženja in narediti prvi korak. Če se le da, sem telesno aktivna. To pomeni, da se rekreiram najmanj trikrat na teden. Čeprav vnaprej vem, da se bom morala malo potruditi in bom zadihana, vem tudi, da je trud vedno poplačan z dobrim počutjem in zadovoljstvom. Torej, dobro počutje po vadbi – to je moja motivacija. 

Od nekdaj se že ukvarjam s športom, rekreacija zame zares ni nekaj mučnega, ampak del mojega načina življenja. Malo več kot pet let snemam serije in igralci precej časa preživimo v zaprtih prostorih. Pred tem sem obiskovala vodene vadbe, a sem jih opustila. Rekreiram in prediham se samo v naravi. Največkrat se odpravim na Šmarno goro. Hodim hitro, s palicami. Najraje sama. To mi res vzame več časa, kot če bi ostala bližje domu, a Šmarna gora mi pomeni presek rutine, rekreacijo in izlet s čudovitimi razgledi na vrhu.«

Nuša Lesar, voditeljica: Imam svoj urnik in svoj tempo 

Foto: Nadja Zobec Krže

»Ko še ne tridesetletna ženska ne more vstati s postelje, ker jo je tako močno uščipnilo v križu, je to kar huda streznitev, da dobro počutje ni samoumevno. (Nasmeh.) Vse bolj se zavedam, da moram za kakovostno življenje v poznejših letih vlagati v svoje telo že zdaj, zato redno telovadim, telesu pa pomagam tudi z uravnoteženo prehrano in prehranskimi dodatki. Z leti in neskončno veliko 'odnehanji' sem dobila recept za uspeh, ki me vodi v redno telesno aktivnost. Delujem z odgovornostjo do sebe – vem, da je telovadba dobra zame in želim se gibati, zato bom telovadila, a po svojem urniku in v svojem tempu. Kakšen dan to pomeni tudi dvakrat na dan, kakšen dan pa sploh ne. A ni bojazni, da bi se dnevi lenobe raztegnili v mesece. Za kaj takega sem preveč odgovorna. 

Najraje hodim v hrib, tečem po ravnem, delam aerobiko ali pilates v dnevni sobi in vročo bikram jogo, ki sem jo do korone izvajala v studiu, zdaj pa doma, samo da ni vroča. (Smeh.) Ker imam težave s prekrvitvijo nog, večkrat na dan naredim 20 počepov, da na hitro poženem kri po telesu. Nikoli nisem mislila, da bom kdaj to rekla, a zadnje čase najraje telovadim zjutraj. No, rada imam tudi večerno jogo, da pozabim na stres, ki se je nabral čez dan.«

Neisha, glasbenica: Moja duša počiva v zdravem telesu 

Foto: Marcela Krničar

»Zgodi se, da iščem tisoč in en razlog za prestavitev vadbe na naslednji dan, a se vedno motiviram s spominom na tisto, kar pride po vadbi. Olajšanje. Dobrovoljnost. Prezračene misli. Stres, ki sem ga dobesedno sprala iz sebe z znojem, čeprav je šport stres za telo. Ko grem denimo teč, imam prvih 20 minut turbulenco v prepolno zaposleni glavi, potem počasi začnem padati v tok teka, ritem srca in dihanja ter fokus prenesem zgolj na telo. V naravi se še bolj povezujemo z lastno naravo, sploh če se odpravimo sami, kot se jaz najraje, zato nam telo takrat dostikrat postreže tisto, kar se v nas kuha in smo potlačili vase. Z vsako minuto, ko padamo v svoj ritem, ko stabiliziramo dihanje in ponotranjimo tempo, misli postajajo lažje. In z vsakim dnem, ko je telo bolj zdravo, se tudi reševanja zagat, blokad, ki jih tako tudi lažje ozavestimo, lotevamo bolj zdravo. 

Idealno razmerje vadbe zame je trikrat na teden intenzivna intervalna vadba z utežmi (45 minut in 15 minut raztezanja) in dvakrat na teden 60 minut hitre hoje ali teka v naravi. Najraje imam gozd z rahlim klancem. Rek zdrav duh v zdravem telesu še kako velja. Pozorni moramo biti na psihični, duhovni in fizični vidik, ker tako ustvarjamo svoj 'velnes'. Zame je definicija dobrega počutja ta, da moja duša mirno počiva v čvrstem in zdravem telesu. Vsi bi morali imeti čas za gibanje označen v urniku. To je pač obvezen sestanek s samim sabo in z odgovornostjo do psihičnega in fizičnega zdravja. Pri meni je tako. Potenje na dan odžene tečnobo, tesnobo, težke misli in še kaj daleč stran.«