Eno zdravilo za eno bolezen. Tako se je tradicionalno gledalo na farmakološka zdravila. V zadnjem času pa ugotavljajo, da lahko posamezno zdravilo, ki je bilo razvito za zdravljenje posamezne bolezni, pomaga reševati tudi nekatere druge. Na primer, naknadno so ugotovili, da določeno zdravilo za zdravljenje visokega krvnega tlaka lahko zdravi tudi erektilno disfunkcijo. Odkrili so že več kot tisoč takšnih, ki potencialno zdravijo še katero drugo bolezen. 

Obstaja pa »zdravilo«, ki dokazano zmanjšuje verjetnost za nastanek številnih težav, ki se lahko pojavijo našim stopalnim kostem pa vse gor po telesu, vključno do možganov. To sploh ni zdravilo, ampak je neke vrste sestavni del delovanja našega telesa, ki ga potrebujemo, da sploh delujemo na evolucijsko zelo premišljen, izpiljen način. 


Brez gibanja ni življenja 

Ta učinkovina, ki se zdi prav čudežna in večinoma nenadomestljiva, je gibanje. Zato ga je zelo pametno redno in dovolj dodajati vsakdanjemu življenju. Zakaj? Naša telesa delujejo varčno in se prilagajajo potrebam, ki jim lahko rečemo življenjski slog. Na primer: četudi imamo dovolj kalcija, vitamina D in beljakovin ter dobro hormonsko sliko, kar je vse pomembno za naše kosti, se te, če jih dlje ne obremenjujemo, redčijo in izgubljajo čvrstost. Prav tako slabijo mišice, če jih ne obremenjujemo. Ja, če ne uporabljamo – izgubljamo! Tudi plasti vezivnih tkiv, za katere je pomembno, da lepo drsijo med seboj, se pri zmanjšanju gibanja med seboj trdneje povežejo, kar zmanjša našo gibčnost. Človek dobi občutek, da je zakrnel. 

Spodbudite k aktivnemu življenju že svoje otroke in privzgojili jim boste zdrave navade. Foto: Robert Kneschke/Shutterstock

Kronična vnetja in demenca

To, da gibanje vpliva na naš gibalni aparat, je precej razumljivo. Ampak tu se njegovi učinki sploh ne končajo. Ugotovili so, da zmanjšuje pojavnost kroničnih vnetij, ki so kriva za številne zdravstvene zaplete, od srčno-žilnih in nevrodegenerativnih bolezni do sladkorne in določenih oblik raka. Gibanje zmanjšuje nealkoholno zamaščenost jeter, povečuje zmožnost možganov, da se bolje učimo, bolje počutimo, in zmanjšuje verjetnost za razvoj demence. Vsi ti in še drugi učinki pa so žal še vedno nekoliko zaviti v tančice naše nevednosti, površnosti in odlašanja. 

Pogosto rečemo, da nimamo časa, da bi šli nekam peš. Pa vendar ni to, da vsakodnevno hodimo od pol do ene ure, prav nobena izguba časa. Nasprotno. S časom, ki smo ga namenili gibanju, pridobimo dodaten čas našega zdravja. 

Nikomur ne škodi, nihče ni izjema 

Svetovna zdravstvena organizacija je lani naredila korak naprej in objavila nova priporočila. Tista iz leta 2010 je še bolj poudarila z gibanjem in dvignila zelo zaželene količine tedenskega gibanja s 150 na 300 minut na teden. Pri tem pa je poudarila tudi pomen intenzivnejših obremenitev. Prvič so v njihova priporočila vključena tudi priporočila za nosečnice, mame po porodu, ljudi s kroničnimi boleznimi in omejitvami. Prav vsem svetujejo, da se gibamo, in če je le mogoče, da se gibamo živahno.