»Senator John Sidney McCain III. je umrl 25. avgusta ob 16.28,« so sporočili iz njegove pisarne. »Ko je umrl, so bili z njim njegova soproga Cindy in člani njune družine. Združenim državam Amerike je zvesto služil 60 let,« so dodali. Eden najvplivnejših republikanskih senatorjev, ki bi v sredo dopolnil 82 let, je julija lani sporočil, da se bori z agresivno obliko raka na možganih, v petek pa se je odločil, da bo prekinil zdravljenje.
McCain je bil v času vietnamske vojne vojaški pilot in več let tudi vojni ujetnik. Kot vojni heroj s 17 odlikovanji in človek s pomembnimi sorodstvenimi razmerji je leta 1982 kandidiral na volitvah v zvezni kongres in zmagal, leta 1986 pa je zmagal še na volitvah v zvezni senat.
Dvakrat je neuspešno kandidiral tudi za predsednika ZDA. Prvič ga je v boju za predsedniško nominacijo republikanske stranke leta 2000 porazil George Bush mlajši, nato pa leta 2008 na splošnih volitvah po dveh Bushevih mandatih še demokrat Barack Obama. Takrat je McCain za podpredsedniško kandidatko izbral guvernerko Aljaske Sarah Palin, ki je navdušila republikanske volivce, a obenem sčasoma odbila neodvisne. Senator je šele malo pred smrtjo priznal, da je bila izbira Palinove napaka in da bi moral raje poslušati samega sebe in si za podpredsedniškega kandidata izbrati demokrata Josepha Liebermana, s katerim je leta 2000 poskusil že Al Gore, čeprav na demokratski strani.
Po nastopu republikanca Donalda Trumpa na predsedniški položaj je McCain postal eden njegovih najglasnejših kritikov. Senator ni nikoli maral Trumpa in je tudi povedal, da ga ne želi na svojem pogrebu. Nasprotoval mu je glede ustrežljivega odnosa do Rusije, imigracije in zdravstva kakor tudi mučenja terorističnih osumljencev.
Ameriški senator je dvakrat obiskal tudi Slovenijo, leta 2002 in lani aprila, ko je k nam prišel na povabilo predsednika Boruta Pahorja. Udeležil se je slovesnosti v Andražu nad Polzelo kjer je med drugo svetovno vojno strmoglavil ameriški bombnik, na dan ko smo obeleževali 25-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike.
McCainova družina je ob smrti senatorja še sporočila, da bo njegove naloge prevzel podpredsednik Mike Pence, pogreb pa bo v nacionalni v Washingtonu. Častni govor ob McCainovem slovesu naj bi med drugim imela tudi bivša ameriška predsednika Barack Obama in George W. Bush, oba sta se v poplavi žalnih tvitov preminulemu senatorju že poklonila na twitterju.
»Redki med nami so prestali takšno preizkušnjo, kot jo je nekoč John, ali morali pokazati takšen pogum, kot ga je on. Vsi pa si lahko prizadevamo za pogum, da postavimo splošno dobro nad svoje lastno. John nam je pokazal, kaj to pomeni,« je zapisal bivši predsednik ZDA Barack Obama. »Nekatera življenja so tako polna, da si je težko predstavljati, da so se končala. Nekateri glasovi so tako močni, da si je težko misliti, da so utihnili,« pa je o McCainu dejal bivši predsednik George W. Bush.
Sožalje je sta na družbenih omrežjih izrekla tudi bivši predsednik ZDA Bill Clinton in bivša državna sekretarka Hillary Clinton: »Senator John McCain je menil, da ima vsak državljan odgovornost narediti nekaj za svoboščine, ki nam jih zagotavlja naša ustava. Med junaškim služenjem v mornarici in v 35 letih v kongresu je vsak dan živel po svojem prepričanju.« McCainovo neodobravanje pa je ob njegovi smrti na stran postavil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil: »Moje najgloblje sožalje in spoštovanje družini senatorja Johna McCaina. Naša srca in molitve so z vami.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: