»Ne moremo sprejeti vsakega, ki želi priti sem, tako preprosto je,« je ob tem, ko je včeraj sporočil ukinitev, povedal ameriški minister za pravosodje Jeff Sessions. Poudaril je, da je Trumpov predhodnik Barack Obama leta 2012 ob sprejetju tega zakona obšel kongres, to odločitev pa je označil za »enostransko dejanje«. Povedal je še, da je ta ukrep privedel do vala otrok brez spremstva v ZDA, številni Američani pa so tako ostali brez dela.  



Program DACA ščiti kakih 800.000 t. i. sanjačev - neregistriranih priseljencev, ki so v ZDA prišli kot otroci oziroma pred 16. letom starosti - pred deportacijo ter jim omogoča, da na podlagi obnovljivih dvoletnih dovoljenj delajo ali študirajo v ZDA. Trump je ukinitev programa DACA napovedal že med predvolilno kampanjo, kasneje pa je program postal del razprave o financiranju izgradnje zidu na meji z Mehiko - ene glavnih Trumpovih predvolilnih obljub. 



Pristojne službe so tako z včerajšnjim dnem prenehale obravnavati nove prošnje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo pravosodno ministrstvo. Poleg tega do 5. marca 2018 ne bodo izgnali tistih, ki koristijo ta program. Tisti z veljavnimi dovoljenji bodo lahko v ZDA ostali tudi do leta 2019. 



Odločitve Trumpove administracije ni mirno sprejela niti zasebna niti javna sfera. V Washingtonu se je včeraj več sto ljudi zbralo pred Belo hišo, še preden je Sessions naznanil odločitev. O nekaj sto protestnikih poročajo tudi iz New Yorka, kjer je policija zaradi t. i. sedečega protesta pred Trumpovo stolpnico aretirala 34 ljudi. Ljudje so se odpravili na ulice tudi v Denverju, Los Angelesu, San Franciscu in Minneapolisu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. 



Na družbenih omrežjih so ponovno zaokrožili videi zvezdnikov iz sveta filma in mode, ki so že pred meseci svarili o pomenu priseljencev v ZDA. 



Njihovo sporočilo se glasi, da je Amerika že od nekdaj dežela priseljencev, na plečih katerih so bile zgrajene ameriške sanje. 


 

Proti ukinitvi so se opredelili tudi številni vplivni podjetniki, sindikati, verske skupine in opozicijski demokrati, odločitvi pa prav tako nasprotujejo številni politiki iz vrst republikancev. Republikanski senator John McCain je denimo dejal, da se sicer ne strinja z načinom, kako je Trumpov predhodnik Barack Obama uveljavil program - z izvršnim ukazom -, da pa bi bila njegova ukinitev sedaj »nesprejemljiva«. 



Oglasil se je tudi sam Obama, ki je odločitev označil za »napačno« in »kruto«. »Bodimo jasni: danes sprejeta odločitev s pravnega vidika ni potrebna. Gre za politično odločitev in moralno vprašanje,« je v torek sporočil Obama. 



Ameriški kongres ima sedaj na voljo pol leta za pripravo nove zakonodaje, v tem času pa ne bodo izgnali ljudi, ki koristijo program. Kot je v torek sporočil Trump, se veseli »dela z demokrati in republikanci v kongresu glede imigracijske reforme, tako da bodo na prvem mestu delavni državljani naše države«. Če kongres do marca prihodnje leto pri svoji nalogi ne bo uspel, je Trump napovedal, da bo znova preučil vprašanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nekateri kongresniki naj bi pred odločitvijo, ki požela vsesplošno ogorčenje, Trumpu svetovali, da se DACA ohrani v zameno za kongresno odobritev sredstev za gradnjo zidu.



Na Trumpovo odločitev se je včeraj odzvala tudi Mehika. Izrazila je globoko zaskrbljenost zaradi negotovosti, s katero se soočajo ljudje, ki jih bo prizadela odločitev predsednika ZDA.»Mehiška vlada globoko obžaluje ukinitev. Naša država ne more prezreti dejstva, da bo današnja odločitev prizadela na tisoče mladih ljudi, ki so se rodili v Mehiki,« je v sporočilu za javnost zapisalo mehiško zunanje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.