Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letno zaznajo okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in v zadnjem desetletju povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) na leto. S toplejšim vremenom se začne aktivnost klopov, s tem pa se poveča tudi verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Na spletni strani NIJZ lahko tedensko spremljate okuženost klopov in žarišča obeh bolezni glede na regije

Lymska borelioza 

Lymska borelioza se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je aktivnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Prenašajo jo klopi iz družine Ixodidae. Lymska jo imenujemo zato, ker so jo prvotno odkrili pri skupini prebivalcev Lyma v ameriškem Connecticutu. 

Do 20. 5. 2021 je NIJZ prejel 530 prijav obolenja z lymsko boreliozo. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški regiji, sledita pomurska in gorenjska regija.

Simptomi 

Prvi znaki so običajno obročasta kožna sprememba, ki se razširi tudi čez 20 centimetrov v premeru, čez nekaj tednov pa izgine. Vendar je včasih sprememba drugačne oblike ali se sploh ne pojavi. Drugi zgodnji simptomi so podobni gripi: utrujenost, glavobol, vročina, vneto žrelo, mrzlica in bolečine po telesu. Možne so tudi blage bolečine v sklepih, brez otekline. Pri približno polovici bolnikov, ki jih ne zdravijo, se bolečina v sklepih čez šest mesecev pojavi kot artritis s hudimi bolečinami in oteklino. Pri okoli desetih odstotkih teh bolnikov postane artritis kroničen. Zdravljenje zgodnjega stadija je antibiotično. Prej ko začnemo, manj hudi in kronični so bolezenski znaki. 

Foto: AnastasiaKopa/Shutterstock

Klopa čim prej odstranite

Cepiva proti tej bolezni ni, zato je pomembna zaščita z ustreznimi oblačili in repelenti. Redno se pregledujte in iščite klope. Lažje jih boste videli na svetli obleki. Doma se preiščite, še posebno pod pazduhami, v dimljah, lasišču in pasu. Preglejte tudi domače živali. Če ga imate, je priporočljivo, da ga odstranite čim prej. S pinceto ga primete čim bližje koži in ga počasi izvlečete. Če ste preveč sunkoviti, lahko rilček namreč ostane v koži. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Če odkrijete značilno kožno spremembo ali vas nenadoma začne boleti in otekati koleno, ne da bi se prej poškodovali, takoj obiščite zdravnika.

Klopni meningoencefalitis

KME je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Cepljenje je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, prvi poživitveni sledi po treh letih, nato pa na pet let. 

Do 20. 5. 2021 je NIJZ prejel 4 prijave obolenja s klopnim meningoencefalitisom, osebe prihajajo iz zasavske, koroške in osrednjeslovenske regije.

Simptomi 

Bolezen se začne po inkubaciji, ki traja najpogosteje od sedem do 14 dni po vbodu. Okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi od dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt. 

Foto: Gabor Tinz/Shutterstock

Podporno zdravljenje

Pri otrocih in mladostnikih bolezen običajno poteka lažje kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebno starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pusti trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze).

Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.

Nikamor brez ustrezne zaščite

Če je mogoče, se izogibamo endemičnim območjem, sicer pa je pomembna zaščita pred vbodom klopa. V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč KME, zlasti v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo. Naj vam nevarnost okužbe ne prepreči uživanja v naravi, a vsekakor v sezoni klopov poskrbite za zaščito in se izogibajte območjem, kjer je okuženih klopov največ. Tukaj lahko spremljate tedenske regionalne podatke o obeh boleznih in njunih žariščih v Sloveniji.