»Ob koloskopiji je vidno ustje tega organa, katerega vnetje je eno najpogostejših nujnih stanj v kirurgiji. Klinična slika je raznolika, zato so odločitve o pravočasnih postopkih zdravljenja zahtevne,« pojasnjuje prof. dr. Pavel Skok, dr. med., specialist interne medicine s Klinike za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki nam je razložil vse o tem nenavadnem organu. 

Kaj je funkcija organa, na katerega se ljudje, dokler nam ne povzroča težav, običajno sploh ne spomnimo? Ali drži, da je slepič kot nekakšen vrelni kotel in zakaj?

Slepič je organ, ki z medicinskega stališča nima posebne funkcije, zaradi obilice limfatičnega tkiva in imunskih celic pa lahko sodeluje v imunskem odgovoru in zaščiti pred okužbami. V strokovni literaturi je mogoče najti podatke, da so ob operativnih posegih ugotovili, da ga nekatere osebe nimajo – gre torej za prirojeno odsotnost tega organa, pa zato niso prikrajšani. 

Najhujši zaplet vnetja slepiča je predrtje stene, perforacija. Izlitje vsebine v trebušno votlino vodi v peritonitis, vnetje potrebušnice, lokalni ognojek, kasneje lahko tudi v sepso. 

Kateri so vzroki za vnetje?

Vnetje se razvije zaradi zaprtja svetline, torej ustja organa, kar lahko naredi kepica blata (fekolit), ki ovira izpraznjevanje. Med redkejše vzroke sodijo tujki, ki zaidejo v slepič, poškodbe in črevesni paraziti.

Ali je res, da je vnetij slepiča več v tako imenovanem razvitem svetu in med otroki?

Res je, po podatkih v strokovni literaturi se najpogosteje pojavlja v starostnem obdobju med desetim in dvajsetim letom, čeprav se lahko pojavi tudi pri starejših. Pogosteje zbolevajo moški, razmerje naj bi bilo okoli 1,4: 1. 

Ob razlitju slepiča, ki se izrazi s prizadetostjo bolnika, bolečinami v trebuhu, povišano telesno temperaturo in napeto, »trdo« trebušno steno, je nujen prevoz v urgentno ambulanto. Foto: ChaNaWiT/Shutterstock

Kako to razlagate?

Čeprav prepričljive strokovne razlage ni, zakaj so otroci in mlajši bolj ogroženi, je verjetno del pojasnila dejstvo, da je v organu obilica limfatičnega tkiva, ki sodeluje v imunskem odgovoru. Na pojavnost zapleta vplivajo prehrana, rasne značilnosti in seveda dostopnost zdravstvene oskrbe.

Ali lahko iz bolečin v spodnjem delu trebuha sami razločimo, da utegnemo imeti vnetje slepiča?

Seveda lahko pomislimo na ta zaplet, saj je eno od najpogostejših nujnih stanj, ki se izrazi z bolečinami v trebuhu. Klinična slika se največkrat začne z bolečino v predelu žličke ali sredini trebuha, s povišano telesno temperaturo, izgubo teka in bruhanjem. Bolečina se kasneje preseli v desni spodnji predel trebuha, ileocekalni del. 

Klinična slika je zakrita pri nosečnicah in bolnikih z atipično lego slepiča. V diferencialni diagnozi je treba upoštevati številna stanja, ki se izrazijo z bolečinami v trebuhu, kot so kirurška, ginekološka – denimo zunajmaternična nosečnost – in urološka, pa tudi nekatere internistične bolezni, na primer diabetična ketoacidoza in porfirija. 

Kako se vnetje razvija?

Zaradi zapore ustja se organ napolni s sluzjo in nabrekne, kar vodi v porast tlaka, moten pretok v ožilju in zastoj limfe. Motena prekrvitev vodi v ishemijo organa, posledično nekrozo in kot najhujši zaplet predrtje stene, perforacijo. Izlitje vsebine v trebušno votlino vodi v peritonitis, vnetje potrebušnice, lokalni ognojek, kasneje lahko tudi v sepso. 


V katerih primerih je težje postaviti diagnozo?

Klinična slika je zakrita pri nosečnicah in bolnikih z atipično lego slepiča. V diferencialni diagnozi je treba upoštevati številna stanja, ki se izrazijo z bolečinami v trebuhu, kot so kirurška, ginekološka – denimo zunajmaternična nosečnost – in urološka, pa tudi nekatere internistične bolezni, na primer diabetična ketoacidoza in porfirija. V diagnostičnem postopku si vedno pomagamo z anamnezo, skrbnim kliničnim pregledom trebuha in izvidi laboratorijskih preiskav. Kot najprimernejša slikovna preiskava se je potrdila računalniška tomografija, CT trebuha s kontrastom. Uporabna slikovna metoda je tudi UZ trebuha, pri nosečnicah MR-preiskava, pri kateri ni sevanja. Pri vseh kliničnih odločitvah pa so neprecenljive izkušnje.

Ali je pri vnetju vedno potrebna operacija?

Ne, klinična slika in težave lahko izzvenijo tudi po zdravljenju z antibotiki, vendar analize potrjujejo, da se težave pri bolnikih pogosto ponovijo v nekaj letih. Herbert Fitz je leta 1886 prvi opisal to klinično stanje in nujnost zgodnjega kirurškega zdravljenja. 

Slepič danes najpogosteje odstranijo laparoskopsko, saj gre pri tem za minimalno invazivni poseg. Foto: goffkein.pro/Shutterstock

Naj vas vprašam, ali je mogoče, da pacienti pridejo na operacijo z domnevno razlitim slepičem in se šele v bolnišnici ugotovi, da ni razlit.

Da, klinična slika je lahko zelo dramatična, izvidi slikovnih in laboratorijskih preiskav pa niso vedno enoznačni. Zaradi zapletov, ki lahko ogrozijo bolnika, se kirurgi v skrbi pogosto odločijo za operativni poseg in odstranitev slepiča. V sedanjem trenutku se najpogosteje uporabljajo laparoskopske kirurške tehnike, ki so minimalno invazivne. Šele patohistološki izvid reseciranega slepiča lahko ovrže nekrozo stene. V strokovni literaturi je delež tako odstranjenih »nedolžnih« slepičev od 20 do 25 odstotkov. 

Nevroendokrini tumorji (NET) prebavil so skupina sila redkih, običajno počasi rastočih tumorjev. Po pogostosti nastanejo v debelem črevesu (okoli 20 odstotkov), tankem črevesu (okoli 20 odstotkov) in slepiču (okoli 4 odstotke), pa tudi v trebušni slinavki (okoli 7 odstotkov) in pljučih. 

Ali bolečine v slepiču lahko povzroči tumor?

Da, tudi tumorji so lahko vzrok bolečin v ileocekalnem predelu. Pri tem je treba poudariti, da so v tem prehodu tankega v debelo črevo pogosti vnetni tumorji kot posledica kronične vnetne črevesne bolezni, Crohnove bolezni. Ob resekciji slepiča se nato patohistološko potrdijo značilnosti te vnetne črevesne bolezni. Neoplazme sicer redko vzniknejo v tankem črevesu, v cekumu pa so različne benigne ali maligne novotvorbe precej pogostejše. 


Ljudje ne vemo veliko o nevroendokrinih tumorjih. Je rak slepiča redek?

Nevroendokrini tumorji (NET) prebavil so skupina sila redkih, običajno počasi rastočih tumorjev. Po pogostosti nastanejo v debelem črevesu (okoli 20 odstotkov), tankem črevesu (okoli 20 odstotkov) in slepiču (okoli 4 odstotke), pa tudi v trebušni slinavki (okoli 7 odstotkov) in pljučih. Vzniknejo iz nevroendokrinih celic, ki so razpršene po celotnem telesu, njihova značilnost je tvorba, shranjevanje in izločanje biološko aktivnih snovi. Sproščanje teh snovi sproži različne bolezenske simptome, med njimi bolečine v trebuhu, napade rdečine, drisko, kožne spremembe, napade astme, zato je diagnostični postopek zelo zahteven. Med pomembne tumorske označevalce sodi kromogranin A. Rak slepiča je sicer izjemo redek, po podatkih v strokovni literaturi prizadene do dva na milijon prebivalcev.

Kaj se zgodi, če se slepič razlije? Kako naj posameznik ravna?

To je najhujši zaplet akutnega vnetja, ki se razvije pri 15 do 30 odstotkih bolnikov. S starostjo bolnikov se delež tega zapleta pomembno poveča, s tem pa tudi njihova umrljivost. Klinično se zaplet izrazi s prizadetostjo bolnika, bolečinami v trebuhu, povišano telesno temperaturo in napeto, »trdo« trebušno steno. Edina prava pot je nujen prevoz v urgentno ambulanto.