Za ohranjanje ustnega zdravja zobozdravniki prisegajo na krepitev preventive. »Pri otrocih je bila to ustaljena praksa pred epidemijo covida-19, pri odraslih in ranljivejših skupinah, starejših, motorično oviranih ali dementnih, pa bi jo bilo treba na novo zagnati,« meni prim. Matej Leskošek, dr. dent. med., višji zobozdravnik, vodja zobozdravstva v ZD Vrhnika, v. d. predsednik Stomatološke sekcije SZD in vodja Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. 


Kakšni so zdravi zobje?

O zdravih zobeh govorimo, ko pri pregledu ne registriramo zobnih oblog, nastalih zaradi pomanjkljive ustne higiene, ne najdemo zobne gnilobe oziroma kariesa, zobje trdno stojijo v kosti, niso majavi in je obzobno tkivo zdravo, čvrsto in ne krvavi. Žal v ordinacijah pogosteje vidimo slabo umito zobovje in posledično načete, kariozne zobe in vneto obzobno tkivo. Zdrav zob je bleščeč, svetleč, trden in brez zobne gnilobe ali zalivke. V otroškem zobozdravstvu smo pred covidom-19 že videvali otroke s takimi zobki, kot rezultat skupka preventivnih dejavnosti, namenjenih otrokom za njihovo zdravo zobovje. Več kot petintrideset let Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani med slovenskimi osnovnošolci in šolami za otroke s posebnimi potrebami je poskrbelo, da smo jih vzgajali za čas, ko kontrol čistosti ne bo več in bodo sami v srednjih šolah poskrbeli za čiste in zato zdrave zobe. Žal ga je korona dobro »kronala« in smo morali začasno ustaviti preventivno naravnan program. Posledice slabše ustne higiene in razvad se žal že kažejo med osnovnošolci v povečanem številu karioznih zob. 

Ščetkamo vsaj dvakrat dnevno – osebno priporočam trikrat – temeljito in pravilno, vsakič po tri minute, s polkrožnimi gibi od dlesni proti zobem. Zobna pasta mora vsebovati starosti primerno količino fluoridov. Po končanem ščetkanju ustne votline ne splaknemo. 

Kaj je najpomembnejše pri vzdrževanju dobre in pravilne ustne higiene?

Zobozdravniki že otrokom dopovedujemo, da zobna ščetka ni le okras kopalnice. Uporabljati jo je treba redno in pravilno. Naj ima ščetine iz umetnih vlaken, ki so na konici zaobljena. Uporabljamo mehke ščetke, saj trde poškodujejo zobe in dlesen. Po dveh ali treh mesecih redne uporabe jih je treba zamenjati. Ščetkamo vsaj dvakrat dnevno – osebno priporočam trikrat – temeljito in pravilno, vsakič po tri minute, s polkrožnimi gibi od dlesni proti zobem. Ščetkati moramo tudi grizne ploskve in vse ploskve zob, ki so obrnjene v notranjost ust in so skrite pogledu. Zobna pasta mora vsebovati starosti primerno količino fluoridov. Po končanem ščetkanju ustne votline ne splaknemo. K pravilni in zadostni ustni higieni moramo dodati zobno nitko, saj so s tem očiščene zobne ploskve, ki ščetkam niso dostopne. V dodatno pomoč so medzobne ščetke in uporaba ustne vode. 

Po podatkih NIJZ iz leta 2019 17 odstotkov odraslih med 18. in 74. letom ni obiskalo zobozdravnika več kot dve leti, 60 odstotkov odraslih med 65. in 74. letom ima delne ali snemne proteze, to je nadomestke zob, ki so jih izgubili. 

Kaj še škodi zobem?

Sladkor je že dolgo na črni listi, ne le pri zobozdravnikih, temveč tudi pri zdravnikih, ki se ukvarjajo s tihimi ubijalci – poleg sladkorja so to še holesterol, sol in industrijsko predelana živila. Težko je ovrednotiti, kaj je slabše. Zobozdravniki smo med epidemijo zaradi ukrepov preprečevanja širjenja virusa res težje dosegljivi. Zobne ambulante so eno od nevarnejših delovišč, saj delamo neposredno v ustni votlini in pri našem delu nastaja obilo aerosola. Povezava med ustnim in splošnim zdravjem ter potekom drugih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in drugo, je strokovno podprta, tu ni dileme. Kakovost življenja je zaradi slabega ustnega zdravja pogosto ali občasno zmanjšana.