V televizijskem poslu je skoraj vsa vaša družina - od mame, urednice za resno glasbo, in brata snemalca do pokojnega očeta, ki je bil filmski snemalec in vodja snemalcev RTV Slovenija. Ali te televizija res zasvoji in je potemtakem svojevrsten greh? 

Televizijo poznam, odkar vem zase, saj sva s sestro pogosto spremljali mamo in očeta na terenih in snemanjih, zato je zame delo v televizijskem svetu nekaj povsem naravnega. Že v šoli sem vedela, kaj bom delala kot odrasla. Težko torej rečem, ali televizijsko delo zasvoji, saj ni vse le blišč, dejstvo pa je, da če imaš televizijo v krvi, je to najlepše delo na svetu. Greh pa je presedeti pred televizijskim ekranom preveč časa, zato ga prihranimo za program, ki ga je vredno gledati, kot na primer našo oddajo. (Širok nasmeh.)

Kateri je bil ali je še vaš največji greh, ki se mu v življenju ne bi nikoli odpovedali? 

Nikoli ne reci nikoli in čeprav se sliši klišejsko, se nikoli ne bi odrekla čokoladi.



Kaj pa hrana na splošno?

Zelo rada imam testenine in veliko zelenjave, če pa priznam še nekaj morda ne tako tipičnega za ženske, uživam tudi v ocvrtih jedeh in kakšnih burgerjih, čeprav vem, da bi se jim bilo bolje izogniti.

Pred kratkim ste naredili izpit za vaditeljico ryukyu karateja in že uživate v poučevanju najmlajših. Kateri gib bi morala za samoobrambo znati vsaka ženska - za vsak primer - če se ga da opisati z besedami?

Pomembno je, da se v primeru napada ne prepustimo strahu in paniki, temveč skušamo ravnati čim bolj smiselno in čim prej pobegniti. S kakšnimi gibi, pa je na kratko težje opisati, saj je od tipa napada odvisno, kako se ga ubranimo. Veščina kempo arnis, ki jo učimo v našem klubu, temelji na naravnih reakcijah, ki so nam vsem prirojene in se jih je možno hitro spomniti in osvežiti, seveda pa je za obvladovanje veščine treba veliko trenirati. 

Trudim se v vsaki situaciji najti nekaj pozitivnega, zato se tudi pogosto šalim na svoj račun. 

Zelo ste dejavni na različnih področjih. Si vzamete dovolj časa za sprostitev?

Ha, tu ste me pa našli! Verjetno si vse premalokrat vzamem dovolj časa za sprostitev, priznam pa, da so zame že treningi, čeprav so naporni, svojevrstna sprostitev, saj se takrat  odklopim od preostalega sveta. Sicer pa druženje s prijatelji in prijateljicami, družino, izleti v naravo, filmski dnevi ali večeri ter obiski v kinu, koncerti, predstave, vse to zapolnjuje moj prosti čas. Pa sanjam o tem, kako bom končno že šla na masažo. (Smeh.)

Smeh je pol zdravja in vi ste vedno polni duhovitih domislic. Kaj vas je nazadnje nasmejalo?

Oh, vsak dan se nekaj najde! Trudim se v vsaki situaciji najti nekaj pozitivnega, zato se tudi pogosto šalim na svoj račun, no, pa tudi sicer mi rad uide kakšen komentar, ki ga, kot mi pravijo, povem na duhovit način. Danes me je nasmejal moj nečak, saj je pri svojih osmih letih neusahljiv vir domislic in izjav. 




Veliko ste že dosegli. Na kaj ste najbolj ponosni in kaj ostaja vaša neuresničena želja?

Vse je odvisno od perspektive in nedvomno je že veliko za mano, sem pa prepričana, da ne smemo počivati na lovorikah. Vsekakor sem ponosna na delo do zdaj, tako v televizijski karieri, kjer sem kot novinarka in voditeljica na največji komercialni in na javni televiziji imela čast delati v programih in oddajah, ki so dejansko pustili sledi in pomagali ljudem, kot svetovalka za odnose z javnostmi, saj k delu, ne glede na to, kaj delam, vedno skušam pristopati z maksimalno profesionalno. Neuresničena želja? V karieri, za zdaj, je to svoja oddaja, zasebno željo pa bom zadržala zase. (Skrivnosten nasmeh.)