Vzroki športnih poškodb so poleg zunanjih lahko tudi notranji, povezani z utrujenostjo, boleznijo, pretreniranostjo, slabo mišično močjo. Urban Praprotnik je prepričan, da so začetniki najbolj ranljiva skupina. Od izurjenih rekreativcev se razlikujejo v tem, da njihovo telo ni vajeno obremenitev pri določenem športu, tudi njihova tehnika je slabša. Koristno je, da se aktivnosti lotijo s pomočjo strokovnega svetovalca.
Pred več kot desetimi leti je že tako priljubljen tek v orbito še bolj izstrelila knjiga Rojeni za tek Christopherja McDougalla. Pa smo res vsi »rojeni za tek«?
Rojeni smo, da živimo, ne pa zato, da bi tekli. Pri tem pa je verjetno prav, če se trudimo živeti čim bolje. Tukaj pride na vrsto tudi tek. Prav prilagojenost na vztrajnostni tek je bila ena ključnih evolucijskih prednosti, ki je odločilno vplivala na preživetje in razvoj v anatomsko modernega človeka. Več kot 97 odstotkov obstoja je tudi homo sapiens izjemno veliko hodil in tekel, za golo preživetje od šest do 16 kilometrov na dan. Tekel je predvsem zaradi lova. Nekajkrat na teden se je skupina odločila za »maratonski« lov, na primer za gazelo. Če je bilo vroče, še toliko bolje. Naša koža, ki nas s potenjem zelo dobro ohlaja, je takšna prav zaradi teka. Dobesedno nam je pisan na kožo. Pri vztrajnostnem lovu so bili naši predniki uspešni ne zato, ker so hitro tekli, ampak ker so se dobro potili in so lahko tekli dlje časa kot gazela.
Vse te vsakodnevne obremenitve zadnjih 100.000 let so nujne za naše telo, četudi danes ne tečemo zaradi golega preživetja. Šele ko dobro zadovoljimo naše biološke potrebe, smo vsaj v fizičnem smislu boljši. Pa vendar se tek ne konča le pri fizičnem, njegov vpliv je večplasten tudi na drugih področjih našega življenja. Na žalost vsi ne morejo teči. Eni so se že rodili s kakšno telesno oviranostjo, ki jim onemogoča zdrav tek, drugi so to srečo zaigrali z načinom dosedanjega življenja, tretji pa samo verjamejo, da tek ni zanje. In teh je največ. Ti ne izkoristijo svojih naravnih danosti, da bi svoje telo obremenjevali na najbolj naraven način.
Ustreznejša obutev ni nujno dražja. Pri izbiri bodimo pozorni na naše osebne značilnosti; iščimo model, s katerim se bosta naše stopalo in gleženj najbolje ujela. Ko izberemo novo obutev, se nanjo navajajmo postopno.
Športne poškodbe so posledica notranjih in zunanjih dejavnikov. Med zunanje štejemo opremo, okolje, podlago, napake pri treningih. Na trgu je vedno več raznovrstnih športnih obuval. Se je mogoče poškodovati pri teku z »napačnimi« supergami?
Je mogoče. Obutev je neke vrste podaljšek našega telesa. Omogoča nam mehkejša, nežnejša tla pod nogami in nas v mrzlih mesecih ščiti pred mrazom. Napačna obutev je lahko na primer premehka; v njej se nam stopalo in gleženj nagibata pretirano navznoter. To vpliva na povečane obremenitve stopalnih vezi, tetiv, ki gredo čez gleženj in vse do kolena, celo do kolčnega sklepa. Obutev je lahko pretrda, s tem pa tudi tudi učinki povečanih obremenitev porazdeljeni drugače. Ustreznejša obutev ni nujno dražja. Pri izbiri bodimo pozorni na naše osebne značilnosti; iščimo model, s katerim se bosta naše stopalo in gleženj najbolje ujela (širina v sprednjem delu, višina in trdota opetnika, mehkoba podplata). Ko izberemo novo obutev, se nanjo navajajmo postopno.
V poplavi izdelkov za samozdravljenje športnih poškodb je veliko ljudi zmedenih, kaj izbrati. Kdaj moramo obiskati zdravnika, kateri so smiselni koraki k okrevanju in predvsem preprečevanju poškodb?
Poznati moramo razliko med akutnimi, nenadnimi poškodbami in kroničnimi, postopoma nastajajočimi. Pri akutnih je vzrok večinoma zelo jasen. Na primer: neprevidno smo stopili na kamen in si zvili gleženj. Pri kroničnih so vzroki manjši, pogosto večplastni in se dopolnjujejo, zato je toliko težje prepoznati mehanizem vzrokov in posledic. Še več, včasih posledice pripeljejo do novih vzrokov. Zato se tudi teh poškodb težje znebimo. Ključno je prepoznati, ali gre za zadevo, ki so ji kos zdravniki, ali pa lahko z dobrim razumevanjem gibanja korak za korakom dosežemo, da poškodba izzveni sama. Prvi ukrep je zmanjšanje obremenitev, drugi spodbujanje obnavljanja tkiva, naslednji pa tisti, ki delujejo preventivno – učenje in utrjevanje učinkovitejšega gibanja, krepitev telesnih struktur in zagotavljanje ustrezne gibljivosti.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: