jedrska elektrarna

Černobil: Ničesar se ne dotikajte!
Plastična punčka z odtrgano nogo leži med listjem ob zaraščeni potki, ki vodi do zapuščenega otroškega vrtca. Kot omen v grozljivki tipa hiša v gozdu. Bolj ko se mu bližamo, bolj piskajo naši geigerjevi števci radioaktivnega sevanja, drug čez drugega kot razburjeni črički. Na stenah v vrtcu še zdaj visijo velike barvne črke cirilice, na trohnečih tleh stojijo rjaveča kovinska ogrodja otroških posteljic, na prašni mizici kanglica, na radiatorju pesmarica, še vedno odprta na strani s pesmico o pomladi. Sredi sobe pa ogromen mrtvaški venec ... Neme priče zla, ki je tistega aprila 1986 te kraje spremenilo v temačni pekel.
Černobil