Boris Krabonja

To je načrtni socialni genocid
Vroče junijsko sonce neusmiljeno pripeka, ko se pred stavbo v mariborski industrijski coni zbere gruča ljudi. Matere z vozički, najstniki s pogledi, obrnjenimi v tla, moški in ženske, med njimi tudi invalidi, si stiskajo dlani in se spodbujajo, vsi čakajo, da se odpro vrata humanitarne organizacije Upornik. Prišli so po prehrambne bone, morda jim celo plačajo katero izmed položnic in kupijo nujno potrebna zdravila. Sami si tega ne morejo »privoščiti« – na mesec jim ostane manj kot sto evrov.
Boris Krabonja