Foto: Mateja Jordovič Potočnik


Mag. Dušan Kaplan, po domače Krajnčev Lojz z Blok, je amaterski opazovalec vremena in navdušen popisovalec izkušenj naših prednikov, zapisanih v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjenih s svetniki in drugimi znamenji. »Veste, malo je narodov, ki se lahko pohvalijo s takšnim bogastvom, kot je slovensko ljudsko izročilo. Izbrušen, klen, jedrnat in bogat jezik je slovenski zaklad. Tudi vremenu je v ljudskem izročilu namenjenih precej lepih modrosti. Dovolite, da podkrepim s primerom. Zima doseže svoj vrhunec okrog svetih treh kraljev (6. januar), potem prične pešati in se počasi prevesi proti pomladi. Ljudska ta obrat opiše v štirih besedah: 'Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.' Priznajmo, precej umetniškega talenta mora imeti človek, da tako na kratko opiše takšno dogajanje. Poletni obrat v izročilu pokaže skrb že v prvem poletnem mesecu, ko je sonce na višku in žito v klasju: 'O kresi se dan obesi.' Poletje se ni še niti prav začelo, skrb pa že seže v jesen in zimo. Zato tudi: 'Več je vredno eno poletje kot sto zim.'« Tako Dušan Kaplan o tem, kako je bilo vremensko izročilo tesno povezano z delom na zemlji in skrbjo za dober pridelek, ki je bil porok blagostanju in preživetju. »Kaj lahko pričakujemo od vremena v toplejšem delu leta, zakladnica ljudskih modrosti svetuje: 'Mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa za sabo vlači.' No, zdaj vemo, kdaj sleči zimske plašče.« 



Gal je nakazal sušno leto

Preletimo, kaj so vremenski preroki kazali za minulo zimo, ki se po ljudskem izročilu začne s prvim adventnim tednom. »Začel je Gal (15. oktober) in nakazal sušno leto. Andrej (30. november) je bil leden in je obetal 'trdo' zimo. Barbara (4. december) je bila brez snega. Velja: 'Kolikor se strnišča vidi na Barbaro, toliko se ga bo videlo celo zimo.' Letošnja zima je bila skoraj brez snega, bila pa je ledena,« povzame Dušan Kaplan. Še pomnimo, da je Evropo na sredini zime ukleščil polarni mraz – temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija! V vednost: mesec se je zapisal med najhladnejše januarje. 



Mar jug ne bo zapihal? Bo, brez skrbi.

»Lucijini dnevi (od 13. do 24. decembra) so bili brez snega, ledeni, suhi in skoraj brez vetrov,« nadaljuje Dušan Kaplan. 'Lucija vreme vseh mesecev v letu napove,' pravi ljudsko izročilo. »Malo snega pozimi, suša tudi v letošnjem januarju, februarju, marcu in aprilu kaže na suho in toplo poletje,« pravi Dušan Kaplan. »Na sveti večer je bilo skoraj brez vetra, le sem in tja sta se oglasila burja in krivec. Ta dva bosta prevladovala letos. Doslej večjih težav z vetrom nismo imeli. Vem, vprašali boste: Jug pa ne bo nič zapihal? Brez skrbi. Bo zapihal. Ob vremenskih prevešanjih jeseni po vseh svetih lahko veter kar močno povleče in odnese kakšno streho.« 



Gob ne bo

Dušan Kaplan spomni, da je bil novoletni dan sončen. »To kaže, da bo tudi avgust lep in sončen.« In hudomušno doda: »Upam, da niste pozabili tiste ljudske o novem letu: 'Kar boš delal na novega leta dan, boš delal cel' let in dan.' Makarij (2. januar) je bil večji del dneva jasen in mrzel. V septembru si zato lahko obetamo toplo in vedro vreme. Še za gobarje ena. Polona (9. februar) je bila ledeno hladna, brez sonca. 'Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.' Poletje bo po vseh znanilcih suho, gob pa ne bo kaj dosti. Dodajmo še eno o pustu. Letos je bil hladen in sončen, kar kaže, da fižola letos ne bo kaj prida, saj bi moralo biti ta dan deževno. 'Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi.' Drugi pridelki pa bodo kar dobro obrodili, če tale pustna kaj velja.« 



Marec je bil pravi sušec

Letošnji marec je bil nadpovprečno topel, eden najtoplejših v zgodovini meritev. Meteorološka vodna bilanca med padavinami in izhlapevanjem je povsod po Sloveniji pokazala negativno sliko. Tla so bila suha. »Zimo je s hladnimi, vendar lepimi dnevi zaklenil Matija (24. februar),« pove Dušan Kaplan. »Marec je bil pravi sušec. Kdor nanj kaj da, bo vedel: 'Kepa prahu v sušcu velja kot kepa zlata.' Obeti za dobro letino so dani.« 



Apel poletja: Pazimo na vodo

Urban nas bo iz majnika pripeljal v najlepši mesec leta, v rožni mesec junij. A prvi poletni mesec že kaže proti zimi. Velja namreč: 'Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi.' »Prvi krajec (1. junij) nam bo prinesel vroče poletno vreme z vetrom,« vremenske obete napove Dušan Kaplan. »Tudi ščip (9. junij) obeta vroče vreme. Pogosto se zgodi, da nam tako vreme ostane do mlaja. Mlaj (24. junij) nam bo sicer prinesel kratko osvežitev z močnim dežjem. In če bo deževno še na Ladislava (27. junij), ki pravi: 'Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje.' Upamo, da ne! Sam bolj zaupam Petru in Pavlu: 'Če sta Peter in Pavel (29. junij) jasna, bo letina krasna'. Junij bo prijeten poletni mesec. Skrbno pa bomo morali ravnati z vodo. Snega je bilo malo. Tudi v visokih hribih ga ni bilo skoraj nič. Pomlad je bila suha in začetek poletja bo prav takšen, pred nami pa še najbolj vroča meseca. Nujen klic za letošnje poletje je: Pazimo na vodo.«



Julij bo primeren počitniški mesec

Kako nas bosta grela julij in avgust ter kaj nam sporočata za naprej? Prvi krajec (1. julij) bo začel s hudo vročino. Tudi ščip (9. julij) bo nadaljeval stanovitno vreme do mlaja (23. julij), ki nam bo prinesel nekaj deževnih in sparjenih dni. Jakob (25. julij), upam, da bo lep. 'Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen'. Julij bo zelo primeren počitniški mesec,« poudari Dušan Kaplan. Doda, da nam bo prvi krajec 30. julija lepe dneve podaljšal v najbolj bogati mesec v letu. V veliki srpan. V avgust. Takole gre ljudska: 'Mesecu vršnju (avgustu) je rose potreba, kot človeku vsakdanjega hleba.' »Še tole dodam: 'Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.' Pratika pravi, da se bo nadaljevalo stanovitno vreme vse do velikega šmarna (15. avgust). Potem nam bo kar močan veter z nekaj nevihtami ohladil poletno vročino. 'Če velika maša mokri, mala maša straši.' Dnevi so že krajši in jesen je skoraj pred durmi. Izboljšalo se bo ob mlaju (21. avgust). Vroče in lepo vreme se bo nadaljevalo in držalo do prvega krajca (29. avgust). Shladilo se bo.« Z zadnjim avgustom se konča poletje. Tako ga štejejo meteorologi. »Nekaj deževnih dni bo držalo do Tilna (1. september), ki bo, kot kaže za letos, še vedno lep in topel. Prav primerno za začetek šolskega leta,« pravi Dušan Kaplan.