Začetek partnerskega odnosa je običajno poln prijetnih občutkov, sprejemanja in ljubezni. Prevevajo nas lepi občutki, zaradi česar vidimo svet v povsem drugih barvah. Skozi mesece in leta se partnerja bolje spoznata. Na plano začnejo prihajati tudi slabe plati vsakega od njiju in razlike med njima. Tako je treba po določenem času v odnos vlagati več dela, če želimo, da bo uspešen in osrečujoč še naprej.


Povsem normalno je, da se na tej poti srečamo tudi z nasprotujočimi mnenji in konflikti. Pridejo tudi obdobja, ko je partnerski odnos manj prijeten. Vseeno pa obstaja razlika med zdravim odnosom, v katerem občasno prihaja do izzivov in razhajanj, in toksičnim odnosom, zaradi katerega se lahko kvaliteta našega življenja bistveno poslabša.

Sheila Robinson-Kiss, terapevtka in pedagoginja, ki deluje na področju duševnega zdravja, svoje delo opravlja že 27 let. Delala je že s številnimi strankami, ki so se pobirale po težki ločitvi, in jim pomagala, da so ponovno našle smisel in voljo do življenja. Na podlagi njihovih izkušenj je sestavila seznam nekaterih opozorilnih znakov, ki nakazujejo na toksično razmerje oz. na to, da se zveza morda počasi bliža koncu. Ta je bil objavljen na spletni strani Psychology Today.

Foto: Photographee.eu/Shutterstock.

Varanje – še posebej v začetku razmerja

Varanje, sploh če je do njega prišlo že v začetku zveze, nakazuje na pomanjkanje samokontrole in slabo upravljanje z mejami. Tako dejanje je hkrati znak nespoštovanja partnerja. Vse te lastnosti in vedenja so že sama po sebi nezdrava za odnos.


Nezmožnost prevzeti odgovornost za svoja dejanja

Vsi smo krvavi pod kožo in včasih naredimo ali rečemo kaj, s čimer prizadanemo partnerja, morda celo nehote in nevede. Če znamo stvari skomunicirati in se opravičiti, lahko s tem še poglobimo odnos. Če pa eden od partnerjev ni pripravljen in zmožen prevzeti odgovornosti za svoja dejanja in reči »oprosti«, to lahko zelo negativno vpliva na razmerje. Še huje je, če partner, ki je storil nekaj narobe, ne čuti nobenega obžalovanja in skuša krivdo prevaliti na partnerja.

Izkoriščanje partnerjevih šibkih točk

Ko pride do konflikta, je pomembno, da se partnerja osredotočita na konkretno nesoglasje, skomunicirata svoje želje in iščeta potencialne rešitve, brez da bi pri tem prizadela drug drugega. Težava nastane, ko se konflikt sprevrže v boj, v katerem eden od partnerjev ali oba pritiskata na šibke točke drug drugega, ki nimajo nobene zveze z dano situacijo. Če vas začne partner med prepirom žaliti in izpostavlja vaše travme, ki ste mu jih zaupali v preteklosti, je normalno, da v odnosu ne boste mogli čutiti varnosti in pripadnosti. Po besedah Robinson-Kissove je taka dinamika v odnosu nevarna, saj lahko povzroči dolgotrajne psihološke brazgotine.

Foto: fizkes/Shutterstock

Občutki zapuščenosti v času stiske

V zdravem odnosu se partnerja počutita varna in sprejeta. Smisel partnerstva je, da imamo, tudi ko se nam cel svet zruši, ob sebi človeka, ki nam nudi zavetje in je naš steber. Čustveno nedostopni ljudje velikokrat ne vedo, kako bi se odzvali ob stiskah, kot je bolezen, izguba službe ali smrt ljubljene osebe, ki jih doživlja partner, zato se, namesto da bi partnerju nudili ustrezno oporo, raje umaknejo. Partner to doživlja kot občutek zapuščenosti, poveča pa se tudi raven stresa, zaradi česar se kopičijo zamere, razmerje pa postaja toksično.

Nepripravljenost priskočiti na pomoč

Recimo, da se znajdete v zoprnem položaju, v katerem bi nujno potrebovali pomoč, zato se obrnete na partnerja. Ta vas vedno znova brez konkretnega razloga odpravi in vam predlaga, da se obrnete na koga drugega ali si pomagate sami. V takem odnosu manjka pomemben temelj medsebojne podpore in pomoči. Majhna in velika dejanja pozornosti in pomoči so v vsakem odnosu ključnega pomena. Če vam partner ni na voljo, ko ga potrebujete, se je smiselno vprašati, če je to res odnos, ki si ga želite.