ŠKOLJČIŠČE PRI ANKARANU

Morda je slovenska obala kratka, a je prelepa in raznovrstna. V okolici Ankarana je ena redkih peščenih sipin, kjer najdemo številne polžje hišice. »Ljudje že dolgo poznajo to posebnost in jo imenujejo školjčišče,« zapiše Skoberne. »No, biologi smo bolj natančni pri poimenovanjih, saj prav po lupinah zelo dobro razlikujemo polže od školjk. Polži imajo namreč samo eno lupino, školjke pa vedno po dve. In če zdaj pozorno preberemo hišice na sipini, se bomo prepričali, da prevladujejo polžje, školjčnih lupin pa je bistveno manj.« 

Dostop: Z glavne ceste Postojna–Koper zavijemo proti Ankaranu. Tik pred njim, dobre tri kilometre po odcepu z glavne ceste, moramo biti takoj za ročno avtopralnico pozorni na levi odcep za Sv. Katarino; pripelje nas do marine in nogometnega igrišča. Parkiramo. Shojena stezica vodi ob vzhodnem robu marine do sipine.



NAPOLEONOV MOST NA NADIŽI

Čez most je nekoč potekala starodavna pot iz Pradola in Robidišča naprej po Nadiži. Gradnja mostu je potekala v času osvajalskih pohodov francoskega cesarja, zato nosi njegovo ime. 

Nedaleč, na skrajnem zahodnem robu Slovenije, pa leži vasica Robidišče. Na severu, zahodu in jugu jo obdaja državna meja. Robidišče ponuja mir na sprehodu med starimi kamnitimi hišami.

Napoleonov most, preberemo, pa je res poseben; v enem loku se pne čez reko, ki se vrtinči v globini. V današnji podobi naj bi bil zgrajen leta 1812. 

Dostop: Iz Kobarida se peljemo proti mejnemu prehodu Robič, v Starem selu zavijemo desno proti Breginju, v Borjani pa se spustimo levo od Podbele in nadaljujemo po desnem bregu Nadiže proti Robidišču. Po dobrem kilometru je ob cesti parkirišče. Peš sledimo oznakam do mostu. 



POLANSKI LOG

Je enkratna naravna dediščina občine Velika Polana. »To je močvirnat, poplaven svet, kjer med drevjem prevladuje črna jelša, podrast pa se ravna po višini vode,« preberemo v knjigi. In ko smo že enkrat tam, da se nadihamo svežine narave, lahko v Veliki Polani obiščemo še domačijo Miška Kranjca, ki je v Povesti o dobrih ljudeh opisal življenje ljudi, ločenih od sveta v idiličnem zatišju slamnate hišice na samotnem otoku na Muri. 

 Dostop: Z avtoceste Maribor–Lendava zapeljemo pri izhodu št. 10 za Turnišče, pred Turniščem zavijemo desno skozi Nedelico in prečkamo avtocesto. Peljemo se skozi Brezovico in pred Veliko Polano zavijemo levo do Male Polane. Pred koncem vasi zavijemo levo na stransko cesto do Copekovega mlina in parkiramo. Po cesti se odpravimo peš naprej, nato pa se prepustimo pustolovskemu navdihu in od časa do časa zavijemo v log. 



IZVIR KRUPE V BELI KRAJINI

Izvir Krupe je najbolj vodnat in morda tudi najlepši izvir v Beli krajini. Rečica izvira pod 30 metrov visoko skalo, navdušila pa je tudi avtorja: »Ob pohajanju po Beli krajini je srečanje z izvirom Krupe močno presenečenje. Od kod se lahko sredi suhe pokrajine nenadoma znajde takšna količina vode? Kdor pozna muhavost krasa, bo hitro našel razlago.« Na sredini izvirnega jezerca plava množica listov dristavca.

Dostop: Iz Semiča zavijemo proti Metliki, pri naslednjem večjem križišču pa desno proti Stranski vasi. Pri odcepu za vas Krupa zavijemo levo. Kažipot z napisom »Izvir« pri razpelu nas usmeri na kolovoz in po njem se peš spustimo do izvira. Do Krupe vodi tudi naravoslovna učna pot od kraškega izvira Lebica pri Semiču.