Neverjetna zgodba družine, ki je ustvarila najbolj zaželeno torbico na svetu
Slovita francoska modna znamka Hermès ni bila od nekdaj zapisana modi. Zrasla je iz proizvodnje konjske opreme, ki jo je v 30. letih 19. stoletja zgradil Thierry Hermès, poslovnež francosko-nemških korenin.
Pot do njihovih legendarnih torbic Birkin, ki danes dosegajo astronomske cene in za katere je čakalna vrsta kar dve leti, je bila dolga, vijugasta in polna inovacij, brez katerih danes modna industrija ne bi bila, kar je. Modna hiša pa je ohranila svojo moč tudi zato, ker je vseskozi ostajala v družini, danes jo vodi že šesta generacija potomcev podjetnega Thierryja.
Thierry Hermès se je rodil leta 1801 v nemškem mestu Krefeld. Bil je šesti otrok, ime pa je dobil po svojem očetu francoskih korenin. Njegova mama Agnese Kuhen je bila Nemka, oba z možem pa sta bila gostilničarja.
Ko je leta 1821 mladi Thierry za posledicami bolezni in vojne izgubil še zadnje člane svoje družine, se je s francoskim državljanstvom, ki ga je dobil ob rojstvu, ko je Krefeld še spadal v Napoleonov imperij, podal iskat srečo v Pariz.
Zaslovel z usnjem
V francoski prestolnici se je trdega dela vajeni Thierry izučil usnjarske obrti in leta 1837 na ulici Rue Basse du Rempart odprl trgovino s konjsko opremo, v kateri je izdeloval jermena in druge usnjene pasove za jahanje in vožnjo s konji. Njegovi izdelki so bili lažji, elegantnejši in vzdržljivejši od konkurence, zato si je kmalu pridobil zaupanje premožnih strank.
Domislil se je tudi novega sedlarskega šiva, ki je bil, čeprav zašit na roke, izredno močan in je še danes v uporabi med usnjarskimi rokodelci. Za svoje mojstrsko delo je Thierry na svetovni razstavi v Parizu leta 1867 prejel tudi nagrado.
V zakonu z ženo Christine Pétronille Pierrart se je Thierryju rodil sin Charles-Émile. Že od mladih nog se je seznanjal z očetovo obrtjo in po njegovi smrti leta 1878 prevzel njeno vodenje. Leta 1880 je podjetje preselil na bolj prestižno lokacijo Pariza, na ulico Faubourg-Saint-Honore, kjer še danes stoji Hermèsova trgovina.
S prvo torbo navdušili jahače
Trgovina na novem naslovu je pritegnil še več elitnih strank, s pomočjo sinov Adolpha in Émile-Mauricea pa je Charles razširil dobro ime družinskega podjetja onkraj francoskih meja in navdušil tudi ruski kraljevi dvor in bogataše v Ameriki, Afriki in Aziji. Nove stranke so privabili tudi s širitvijo ponudbe, leta 1900 so namreč v Hermesovi delavnici konjske opreme ustvaril prvo torbo, znano pod imenom »Haut à Courrioies«, ki je jahačem omogočala, da so vanjo pospravili sedlo in ga tako lažje prenašali naokrog.
Ko sta po Charlesovi upokojitvi vodenje obrti prevzela Adolphe in Émile, sta se podjetje odločila preimenovati v »Hermès Frères« (brata Hermes, op. p.) in do leta 1914 je bilo povpraševanje po njihovih usnjenih izdelkih tako veliko, da sta imela zaposlenih že okrog 80 usnjarskih rokodelcev.
Ker je postajalo vedno bolj očitno, da bodo avtomobili nadomestili konjske vprege, je Adolphe, ki ni videl prihodnosti v družinski obrti, zapustil podjetje, podjetni Émile pa se je odločil, da ponudbo razširi na področje prtljage in ostalih usnjenih dodatkov, ki bi pritegnili ljudi, v katerih se je vse bolj prebujala želja po potovanjih.
Izum zadrge
Veliki preboj se je zgodil, ko je Émile na potovanju po Kanadi na vojaškem avtomobilu po naključju naletel na nov ameriški način »zapiranja«. Idejo je prinesel v Francijo in vložil patent za »Hermèsovo zapiralo«, ki ga danes poznamo pod vsesplošno priljubljeno zadrgo.
Pravice za patent je pridobil leta 1922, že prej pa za valižanskega princa leta 1918 izdelal prvo usnjeno jakno za golf, ki se je zapirala s tem novim mehanizmom. Zadrga je navdušila tako princa kot splošno javnost, Émile pa je z njo zanetil iskrico, ki je revolucionirala modno industrijo in odprla nove možnosti oblikovalcem, s Coco Chanel na čelu.
Leto 1922 je bilo prelomno tudi zato, ker je Hermès takrat izdelal prvo žensko torbico. Idejo je v Émilu zasejala njegova žena, ko mu je potožila, da nikakor ne najde dobre torbice. Leta 1929 pa so pri Hermèsu ženskam posvetili tudi prvo kolekcijo oblačil visoke mode.
Torbica, vredna princese
V 30. letih prejšnjega stoletja so ustvarili usnjeno torbico »Sac à dépêches«, ki je dve desetletji pozneje obnorela svet, ko se je v rokah monaške princese Grace Kelly pojavila na straneh revije LIFE. Grace Kelly naj bi si s torbico zakrivala nosečniški trebušček, po tem incidentu pa je »Sac à dépêches« postala tako priljubljen in iskan dodatek, da so jo pri Hermèsu na novo oblikovali in preimenovali v Kelly, zaradi velikega povpraševanja (v zadnje pol stoletja bila je najbolj prodajani izdelek Hermèsovega repertoarja) pa jo izdelujejo še danes.
V 30. in 40. letih 20. stoletja je Hermès poleg torbic na tržišče poslal tudi svilene rute (sprva so jih izdelali iz svile, ki so jo uporabljali za srajce konjskih džokejev), kravate (po tem, ko so po njih na veliko povpraševali moški v Cannesu, ki jih brez kravat niso spustili v tamkajšnji casino) in nakit.
Vseh teh novih izdelkov (od torbice Kelly do rut in nakita) se je domislil Robert Dumas, Émilov zet (med Émilovimi potomci so bile namreč samo hčerke), ki je leta 1951 po tastovi smrti prevzel vodenje francoskega podjetja. Robert je v 50. letih tudi prenovil podobo znamke in imenu Hermès dodal logo kočije s konjem, ki je še danes sinonim modne hiše in spomin na usnjarske začetke podjetja.
PREBERITE ŠE -> Tako vraževeren je bil Christian Dior, modne kolekcije je zavaroval s temi rituali
Rojstvo torbice Birkin
Po Robertovi smrti leta 1978 je vodenje družinskega podjetja prevzel njegov sin Jean-Louis Dumas, ki je še razširil repertoar modne hiše. Povezali so se s čevljarji, urarji in draguljarji in strankami ponudili vedno bolj raznolike izdelke, a ob tem niso zanemarili področij, ki so jim prinesla največje uspehe.
Leta 1984 so legendarni torbici Kelly dodali nov model, poimenovan Birkin, ki je še presegel kultni status Kelly. Ideja za torbico Birkin je nastala, ko je Jean-Louis na letu iz Pariza v London srečal igralko in pevko Jane Birkin, ki mu je zaupala, kakšna bi bila njena idealna torbica. Francoski oblikovalec jo je skiciral kar na letalu in rodila se je torbica, ki jo še danes ženske nosijo v vseh barvnih odtenkih ne glede na priložnost.
Na tržišču je seveda ogromno ponaredkov, a prava Birkin torbica je sama po sebi statusni simbol, saj vsako pri Hermèsu še danes od začetka do konca izdela samo en mojstrski par rok (proces traja več kot 40 ur). Zanjo uporabijo najbolj prestižne materiale (tudi aligatorjevo in nojevo usnje) in posledično se cena ene giba tudi v milijonih, čakalna vrsta za to najbolj slavno torbico na svetu pa naj bi bila kar dve leti.
Zbirateljski kosi in zadnja generacija
Poleg torbic Birkin in Kelly so danes med najbolj ikoničnimi in zbirateljskimi kosi francoske modne hiše še vedno tudi svilene rute in svilene kravate, ki slovijo po domiselnih vzorcih, ki jih na svilo tiskajo ročno. Hermès vsako leto ustvari dve kolekciji rut, med njimi so tudi omejene izdaje in reprodukcije arhivskih rut, od leta 1937, ko so ustvarili prvo, poimenovano »Jeu des omnibus et dames blanches« (igra omnibusov in belih dam, op. p.), pa so do danes izdelali že več kot 25.000 različnih vzorcev.
Na čelu slavne modne hiše s koreninami v konjski opremi je trenutno Pierre -Alexis Dumas, sin Jeana-Louisa, ki je umrl leta 2010. Pierre -Alexis je mesto umetniške vodje prevzel leta 2005 in je šesta generacija družine Hermès, ki nadaljuje tradicijo svojega praprapradedka Thierryja Hermèsa.
