Navdihujoče življenje francoske ikone: Obleke, ki jih je šivala hčerki, so ji prinesle slavo
V modi začela delati že kot deklica
Jeanne Lanvin se je rodila 1. januarja 1867 v Parizu. Njena starša Constantin Lanvin in Sophie Deshayes sta po njenem rojstvu imela še deset otrok in družina je živela v skromnih razmerah, kar je pomenilo, da je Jeanne že zgodaj morala poprijeti za delo.
Pri 13 letih je začela služiti denar kot pomočnica modistke na znani pariški ulici Rue du Faubourg Saint-Honoré. Sprva je bila njena naloga, da klobuke strankam dostavlja širom Pariza, kmalu pa je modistka opazila njen talent za ustvarjanje in jo začela uvajati v klobučarsko obrt.
Mlada Francozinja je bila marljiva vajenka in je s svojo kreativnostjo kmalu navdušila stranke, ki so začele povpraševati po klobukih, ki jih je ustvarila »gospodična Jeanne«. To je Lanvinovo spodbudilo, da je začela sanjati o lastni trgovini s klobuki.
Idejo je uresničila pri 22 letih, pisalo se je leto 1899, ko je zaključila pripravništvo in odprla majhno trgovinico s klobuki v zgornjem nadstropju ulice Rue Boissy d’Anglas. Štiri leta pozneje, ji je posel uspelo razširiti na prestižnejšo Rue du Faubourg Saint-Honoré in uspeh butika, ki ga je poimenovala »Lanvin (Mademoiselle Jeanne) Modes«, je sledil tako rekoč čez noč.
Od klobukov do otroških oblek
Da so se Parižanke začele zgrinjati v njeno trgovino pa niso bili krivi samo klobuki. Jeanne, ki je 31. avgusta 1897 povila prvo in edino hčerko Margeuerite (kasneje znano pod imenom Marie-Blanche), je namreč v svoji edinki našla največjo modno muzo. Neizmerno jo je imela rada in jo razvajala, med drugim tudi tako, da ji je že zelo zgodaj začela šivati obleke in za malo deklico ustvarila razkošno garderobo, katere se ne bi branile niti starejše Parižanke.
In prav to se je zgodilo, ko je Marguerite, ki se nikoli ni oddaljila od svoje matere, večino časa preživljala v materini trgovini. Ženske, ki so v butik prišle po klobuke, so se topile ob pogledu na čudovito oblečeno deklico in Jeanne začele naročati obleke za svoje hčerke.
Lanvinova je v tem začutila edinstveno modno priložnost in leta 1908 kot prva oblikovalka predstavila modno kolekcijo oblačil namenjeno otrokom ter v svoji trgovini odprla oddelek posebej za najmlajše. V logotip svoje znamke je zaradi uspeha, ki ji ga je prineslo ustvarjanje za hčerko, kasneje vključila tudi podobo sebe in Marguerite.
Lotila se je tudi notranjega oblikovanja
Komaj leto pozneje, 1909, je povpraševanje po otroških oblačilih tako preraslo povpraševanje po klobukih, da je Jeanne sklenila narediti še eno drzno poslovno potezo. Parižanke so poleg oblačil za svoje otroke hrepenele tudi po kreacijah, ki bi jih lahko obleke same, zato je Lanvinova odprla še oddelek za »mlade dame in ženske«. S tem je odprla vrata materam in hčerkam, ki so se zgrinjale k njej po skupinskih nakupih, v butiku pa dobile vse od dnevnih in večernih oblek do plaščev in spodnjega perila.
Istega leta je Lanvinova postala članica Pariške modne zbornice in s tem svoj naziv tudi uradno spremenila iz modistke v modno oblikovalko, vendar je to ni ustavilo pri širjenju ustvarjalnosti. Prav nasprotno, ko je desetletje pozneje, leta 1920, spoznala mladega arhitekta in notranjega oblikovalca Armanda-Alberta Rateauja, se ji je utrnila zamisel, da duh znamke Lanvin prelije tudi v izdelke za dom. Na ulici, kjer je že imela svojo trgovino, je odprla še paviljon, v katerem je ponujala pohištvo, preproge, zavese, ogledala, vitraže, tapete in druge dodatke v za tiste čase najbolj modnem Art Deco slogu.
Parfum, ki ga je navdihnila grofica
Notranja oprema s podpisom Lanvin je šla za med, ustvarjalni um pariške oblikovalke pa kar ni počival. Ko je razmišljala o izdelkih, ki bi jih še lahko ponudila svojim strankam, se je domislila nepogrešljivega modnega dodatka, ki ga mora na toaletni mizici imeti vsaka ženska, parfuma. Leta 1924 je tako odprla parfumerijo na ulici Rond-Point des Champs-Elysées, ne tako daleč stran od svojega modnega butika. Prvi parfum, poimenovan My Sin, je leta 1925 ustvarila za ameriški trg, kjer je postal velika uspešnica, nato pa leta 1927 z dišavo Arpège zadela terno.
Navdih za ta legendarni parfum, ki je navdušil ženske po vsem svetu, je bil znova njena hčerka, ki je pravkar dopolnila 30 let. Jeanne ji je ob obletnici želela podariti nekaj posebnega in s priznanim parfumerjem Andréjem Frayssejem sta ustvarila dišavo, v kateri so se mešale note bolgarske vrtnice, jasmina iz francoskega mesta Grasse, dišečega kovačnika in šmarnice. Ko je Marguerite (takrat že poročena in znana pod imenom grofica Marie-Blanche de Polignac) darilo povohala, je vzkliknila, da jo spominja na klavirski arpeggio, in ime Arpège je bilo rojeno.
Edinstvena Madame Lanvin
Jeanne Lanvin je pri delu poganjal pravi pionirski duh, v svoji karieri se je lotila marsičesa. Vedela je, kako pomembno je, da te opazijo, zato je svoje modne pa tudi druge kreacije pošiljala na razstave povsod po svetu. Z marsikatero domislico je orala ledino na področju mode, poleg prve kolekcije za otroke je bila tudi prva pariška oblikovalka, ki je leta 1926 moškim ponudila kolekcijo po meri narejenih oblačil, da so v njenem butiku našli vse od oblek, srajc in kravat do pižam in športnih oblačil.
Lanvinova pa je bila tudi prva v parfumerijski industriji, ki je leta 1933 na tržišče poslala mešano toaletno vodico L'eau de Lanvin, namenjeno tako moškim kot ženskam.
Ne glede na svojo široko razgledanost – ogromno je namreč potovala in si v potovalne dnevnike temeljito zapisovala vse, kar je videla v eksotičnih krajih po svetu – in ljubezen do umetnosti – prijateljevala je z avantgardnimi umetniki tedanjega časa – pa Madame Lanvin, kot so jo klicali njeni zaposleni, ni rada zahajala v družbo.
Bila je zvesta svojemu delu in je čas raje kot na zabavah, preživljala doma in v svojem ateljeju, obdana z ljudmi in stvarmi, ki so jo navdihovali. Če so jo že kdaj opazili na kakšnem javnem dogodku, je tja prišla zgolj zato, da si je ogledala obiskovalce in dobila navdih za nove kreacije.
Življenje v modrem
Njene kolekcije so slovela po eleganci, ženskosti in modernosti ter udarnih barvah, ki jih je tako oboževala, da je leta 1923 odprla tudi lastno delavnico za barvanje tekstila. Še posebej pri srcu ji je bil odtenek modre, ki je še danes znan pod imenom Lanvin bleu. Dragoceni tekstili, ki jih je našla na svojih potovanjih po Kitajski, Japonski in Perziji, so jo tudi navdihnili, da je v svoje kreacije vključila veliko vezenin in perlic.
Jeanne Lanvin se je poslovila 6. julija 1946, stara 79 let. Modni imperij je zapustila svoji hčerki Marie-Blanche, ki je snovala kolekcije še nadaljna štiri leta. Od leta 1950 pa vse do danes so se na mestu kreativnega vodje pariške modne hiše Lanvin menjali že številni modni oblikovalci, zadnji med njimi Bruno Sialelli, je v tej vlogi že od leta 2019.
