Poleg ustvarjanja svoje znamke unikatnih oblačil se je pionirka in veteranka slovenske mode Mojca Makuc kot kostumografka podpisala pod številne gledališke in baletne predstave, oblikovala je celostne podobe oblačil za slovenska podjetja in kulturne institucije, pisala strokovne članke o modi in predavala o kulturi oblačenja.
Svoj modni atelje Mo je odprla davnega leta 1978. Prostor na Gregorčičevi ulici v središču prestolnice, v katerem vztraja še danes, je s svojo posebno domačno atmosfero postal nepogrešljiv del slovenske modne krajine.
Mestni muzej Ljubljana je nedavno zaprl veliko razstavo Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950, ki je bila na ogled od aprila lani do februarja letos. Ob tej priložnosti je muzeju donirala izbor kreacij iz svojega zanimivega in bogatega opusa.
Ob koncu razstavnega projekta o oblačilni kulturi Ljubljančanov ste Mestnemu muzeju donirali nekaj svojih kreacij. Za kakšne kose gre in kako ste jih izbrali?
V mojem ateljeju se je z leti nabralo veliko oblačil s preteklih modnih revij, razstav in iz drugih projektov. Izbrala sem tista, ki so bila tako ali drugače v času nastanka predstavljena v medijih, nekaj kosov pa sem imela tudi v svoji osebni garderobi. Posebno zanimivo zgodbo ima razkošna dolga žametna obleka plašč, pod katero sodita še satenasto dolgo krilo in bluza z bogatimi volani. Obleka je bila ...
