V omejen prostor med infrastrukturo na desni strani severnega vstopa v središče Ljubljane, ob križišču Slovenske in Tivolske ceste, je bil izziv postaviti hotel najvišje kategorije. Arhitekti ljubljanskega biroja Ofis, ki je poskrbel za zunanjo podobo objekta in razporeditev notranjosti, so pri iskanju rešitev morali slediti tudi merilom Intercontinentala. Tehten premislek je zaradi majhnega tlorisa terjalo oblikovanje vhoda. »Veličastni učinek avle je zasnovan tako, da je pritličje povečano v višino in so sobe šele v drugem nadstropju. Prostor pri recepciji se vodoravno izteče v kavarno,« pove Saša Zor, direktorica prodaje in marketinga v Intercontinentalu. Zaradi stiske s prostorom v preddverju ni butikov zvenečih draguljarjev, kot so Cartier, Bulgari, Tiffany. Ima pa hotel parkirne prostore, parkiranje je po sistemu valet, torej osebje odpelje avtomobil v garažo. 


Odtisi Slovenije

V dobrem letu in pol zgrajeni prestižni hotel ima lokalne odtise. »Oblikovalci notranjosti iz biroja Wrightassociates so se odločili povezati brezčasno Intercontinentalovo eleganco s tipičnimi slovenskimi detajli,« razloži Saša Zor. In katere točke združujejo sodobne svetovne smernice s slovensko dediščino? »Že pri vratih pozdravijo stilizirani elementi naše folklore: nagelj, pšenica itn. Motivi se pojavljajo čez celoten hotel na vseh steklenih površinah,« pokaže. Poimenovanja petih večnamenskih konferenčnih dvoran so povzeta po rimski preteklosti Ljubljane – največja, Emona, bo sprejela do 300 gostov – estetsko opremljene sobe krasijo grafike s podobami Ljubljane, navdih za dizajn preprog je bila Ljubljanica, ki se ukročena vije pod Grajskim gričem. »Vonj ljubljanskega hotela Intercontinental nosi medeno noto,« pove Saša Zor. Razlog? Čebelarstvo ima na naših tleh dolgo zgodovino, čebela simbolizira marljivost, s katero se Slovenci radi ponašamo.



Pionirji modernega razkošja

Hotel, ki se razprostira na približno 23.000 kvadratnih metrih, ima 165 sob s 330 ležišči in predsedniški apartma. Luksuz z dnevnim prostorom s knjižnico in kaminom, dvema spalnicama in kopalnicama z masažno kadjo ter zasebnim razgledom na mesto se razprostira v 19. nadstropju (tam so tudi ekskluzivni Club International s personaliziranimi storitvami za hotelske goste in konferenčni dvorani), prenočitev bo stala nekaj tisoč evrov. »Smo pionirji modernega razkošja v Sloveniji, da našo državo še bolj uveljavimo na svetovnem turističnem zemljevidu. V Ljubljano si želimo gostov – poslovneže in dopustnike – ki so vajeni visokih standardov in udobja bivanja, vendar takšnih zmogljivosti na prestižni ravni doslej mesto ni imelo,« pove Saša Zor. »Računamo na to, da je povpraševanje tam, kjer je ponudba.«



Sto milijonov članov Intercontinentalovega kluba zvestobe

Po zapisih v medijih je lastnik ljubljanskega petzvezdičnega hotela, srbski holding Delta, napovedal, da bo cene nastanitve prilagajal povpraševanju oziroma sezoni. V pokušnjo: za prenočitev bo treba odšteti od 170 do 350 evrov. »Eden prvih gostov, ki je rezerviral sobo, je Slovenec, ki je želel premierno izkušnjo v novem ljubljanskem hotelu,« pove Saša Zor. Sogovornica doda, da ima Intercontinentalov klub zvestobe več kot sto milijonov članov. In oni so nedvomno zvesti prestižni hotelski verigi, ker je garancija, da dobijo takšno ugodje in storitve, ki si jih želijo. Znana jim je in všečna. »Luksuz ne pomeni, da se vse blešči, luksuz je udobje, je denimo prijeten dotik mehke preproge pod nogami, je miren spanec na ročno šivani vzmetnici itn.«



Vroča točka meščanov 

Saša Zor poudari njihovo željo, da bi prestižni hotel postal vroča točka stičišča meščanov. Center dobrega počutja z bazenom, savnami in fitnesom ter panoramskim razgledom na prestolnico v 18. nadstropju denimo lahko uporabljajo tudi zunanji obiskovalci. Kupiti je mogoče trimesečne, polletne ali letne članske vstopnice. V najvišjem nadstropju, od koder razgled dobi drugo dimenzijo – dvig z dvigalom traja pičlih šest sekund –, je restavracija z odprto panoramsko ploščadjo. Poimenovana je restavracija B (angleško bee, čebela, op. p.). 

Zamislil si jo je Alfredo Russo, ki ima v Torinu restavracijo Dolce Stil Novo z Michelinovo zvezdico. »Osnovna usmeritev je mednarodna kuhinja z navdihom Italije in sezonskih domačih sestavin. Posebnost restavracije in istoimenskega bara so tudi nekatere jedi in koktajli s komponento medu. Chef Alfredo je izdal knjigo Da Idea, v kateri opisuje način uporabe medu tudi v slanih receptih,« pove Saša Zor. »Želimo si postati priljubljen prostor za rituale Ljubljančanov in obiskovalcev glavnega mesta, ne glede na to, ali bodo prišli k nam v velnes, na večerjo ali brunch ob koncu tedna. Predstavljamo nekaj novega in veliko je dejavnikov za dobro počutje.« Med njimi je gotovo tudi okoli 115 zaposlenih, večina iz Slovenije. Mimogrede, za delo v ekipi v novi urbani ljubljanski pridobitvi se je potegovalo več tisoč ljudi.