Tu se je kalila v najbolj cenjenih birojih na svetu, med drugim pri Normanu Fosterju, enem največjih še živečih arhitektov modernizma, šteje 89 let, in znameniti britanski arhitektki iraškega rodu Zahi Hadid, ki je umrla leta 2016 v starosti 65 let.
Irena Predalič je projektirala poslovne in stanovanjske objekte, stolpnice, hotele, javne zgradbe, ladijske terminale in železniško infrastrukturo.
V zadnjem času pa se je posvetila povsem novemu izzivu – opremljanju interjerjev za premožne naročnike v eksotičnem Dubaju v Združenih arabskih emiratih, ekstravagantni prestolnici luksuza in nebotičnikov z najvišjim na svetu na čelu, Burdž Kalifo.
Kakšen je bil prehod iz manjšega slovenskega biroja v globalno arhitekturno institucijo Foster + Partners, ki ima zaposlenih skoraj dva tisoč ljudi?
Zame je bil to velik šok, v dobrem. Še kot študentka sem dobila službo v Ambientu, ljubljanskem biroju Eda Ravnikarja mlajšega, in dobila dober vpogled v projektiranje. Zato sem bila ob prihodu v London oblikovalsko in tehnično dobro podkovana. V majhnem biroju, kjer vsi delamo vse, ni ostre delitve dela. V velikem pa spoznaš, da gre za pravo tovarno z izoblikovano piramido, ki je prej nisem bila vajena.
Preden sem dojela, kako deluje hierarhija s tako rigorozno kapitalistično strukturo, sem potrebovala kar nekaj časa. Prvo leto je bilo kot v sanjah, saj nisem mogla verjeti, da ustvarjam najprestižnejše projekte po vsem svetu, ki sem jih prej z občudovanjem samo spremljala po tujih revijah.
Poslovna stolpnica Severnica naj bi postala najvišji ljubljanski nebotičnik. Koncept je potrjen in oblikovanje končano, čakamo samo še na odobritev projekta pri pristojnih organih. Zelo sem ponosna, da sem del te zgodbe, in se veselim, da bo Ljubljana dobila arhitekturni objekt enega vodilnih svetovnih birojev, s tem pa tudi večje zanimanje obiskovalcev in mednarodnih medijev.
Katere projekte ste delali pri Fosterju? Ste z njim sodelovali tudi osebno?
Moj prvi projekt je bila srednja šola Langely Academy v Londonu. Kmalu zatem pa sem imela posebno srečo. Namreč, veliko arhitektov lahko dela v biroju deset let in več, pa nikoli ne dobijo priložnosti, da ustvarjajo neposredno z ustanoviteljem. Izbrana sem bila v skupino za natečaj za stolpnico v Čikagu, ki naj bi postala najvišja zgradba v ZDA.
Priprave so potekale v veliki tajnosti. Imeli smo ...
