Stevardesa Rija Čič: Zakaj so Adrio dali nekomu, ki je uničil že tri podjetja?

Letos ni preminila le 58 let stara Adria Airways s 580 zaposlenimi, na Slovenskem bo šel v pozabo tudi poklic stevardese in najverjetneje pilota. Ena od številnih odpuščenih delavk Rija Čič je bila stevardesa kar 34 let. Novico o stečaju je prejela prav na svoj rojstni dan 30. septembra. V ljubljansko slaščičarno pride odeta v elegantna svilena oblačila in med pogovorom brez dlake na jeziku ne skriva solza. Listava albume, ki jih je prinesla s seboj in v katerih so nanizani spomini s potovanj, druženja s sodelavci, fotografije z imenitnimi potniki, denimo z nekdanjim papežem Janezom Pavlom II., pa čudovit medenjak v obliki letala ter pripis »volare, volare« (po italijansko letim, letim) ob sliki sebe v mladih letih, na kateri spominja na lepotico Kelly McGillis iz prvega dela kultnega filma z letali Top Gun.

Kako je stečaj Adrie Airways (v nadaljevanju AA) to tragedijo, ki zadeva slovensko državo in narod, spremljal vaš dolgoletni zasebni partner, znani odvetnik Peter Čeferin?

Skupaj sva 15 let, jaz pa sem letela 34 let. Ves čas je spremljal, kaj se dogaja z AA, in videl, da slutim njen propad. Zadnja leta smo imeli več slabih lastnikov, ne le enega. Dober teden, preden so dejansko objavili stečaj, sem šla na svoje zadnje letenje, z Lufthanso v München. Med pripravo in pakiranjem sem postala solzna in rekla: »Peter, mislim, da zadnjič oblačim uniformo!« Pa me je tolažil, saj se bo uredilo. Čez nekaj dni je imel predstavitev svoje knjige v Celju in mi povedal, da so kar dobršen del časa porabili za pogovor o Adrii in mojih slutnjah. Udeleženci dogodka so ga bodrili, a velika večina Slovencev ni na naši strani. (Pritečejo ji solze.)

AA so tako rekoč podarili, jo poceni razprodali, tako letala kot njeno ime, nato pa vse jemali nazaj v najem; s tem so med drugim plačevali nemškega odvetnika, ki živi na Malti. Tako nekako so krožili nenavadni denarni tokovi, zaradi katerih nihče ne bo odgovarjal, saj so vse sledi izginile.  

Kako si to razlagate?

V povprečju potujejo največ dvakrat na leto z nizkocenovniki, kar je razumljivo, a če želimo v naši državi razvijati turizem in krepiti poslovne odnose s tujino, je to težava. Srečala sem denimo gospo, ki je ustvarila najboljše baletne copatke na svetu, uporabljajo jih tudi ruske balerine, a so njeni poslovni partnerji začeli obupavati, ne pridejo več tako radi, ker je treba v Slovenijo potovati iz Zagreba ter za to porabijo štiri ure ali celo dan več kot prej. Že leta 1961 ob ustanovitvi našega letalskega prevoznika so imeli vodilni vizijo, da bodo k nam prihajali tudi turisti. Zdaj se je ta vizija popolnoma prepustila trgu in kot kaže, se kljub nekaterim iniciativam – tudi vlada je poskušala sodelovati – ne bo izcimilo nič dobrega.

Hiter pregled bilanc pokaže, da je AA, ki je pešala vse od osamosvojitve, še leta 2014 imela določen dobiček, potem je šlo spet navzdol.

Regionalni oziroma nacionalni prevoznik s tako malo prebivalci in slabo strategijo ne more pričakovati dobrih rezultatov.

Kdo ali kaj je glavni vzrok za propad?

Kamenčki so se z vrha začeli valiti počasi.

Kdaj se je sprožil plaz?

Takrat ko so začeli ljudi nastavljati po politiki in znanem načelu: Ni pomembno, kdo je in kaj zna, samo da je naš! Večinoma niso imeli nobenega stika z aviacijo, bili so kamnoseki ipd. Pa ko bi bili vmes vsaj kakšni zelo sposobni finančniki, a tudi teh ni bilo! Vsi se sprašujemo, kako je mogoče, da so AA pred štirimi leti sploh dali v roke takšnemu nemškemu skladu, ki je pred nami uničil že tri podjetja. Tik pred nami so bile to finske trgovine; na cesti je pristalo 1500 ljudi. To so pri nas očitno vzeli za referenco. AA so tako rekoč podarili, jo poceni razprodali, tako letala kot njeno ime, nato pa vse jemali nazaj v najem; s tem so med drugim plačevali nemškega odvetnika, ki živi na Malti. Tako nekako so krožili nenavadni denarni tokovi, zaradi katerih nihče ne bo odgovarjal, saj so vse sledi izginile. Menda gre za povezavo z nekom, ki je v nemški politiki na zelo visokem položaju. Ta tematika trenutno nikogar ne zanima; morda bo kaj drugače pred prihodnjimi nemškimi volitvami, ko bodo postavljali vprašanja o financiranju strank.

Časi so takšni, da sta v modi komolčarstvo in karierizem prek trupel. Pa saj vidite, da se pri vseh pomembnih zadevah pojavlja bolj ali manj isti krog ljudi, ki bdijo oziroma imajo roko nad vsem, in to človeka prav zares razžalosti. 

Kaj je rekel vaš Peter, ko se je izkazalo, da ste žal imeli prav?

Strinja se z menoj in najinimi prijatelji ter znanci, da bi morali imeti nacionalnega prevoznika, saj je to pomemben element naše suverenosti. Potem ko je denimo propadla Nordica (estonski letalski prevoznik), je vlada naslednji dan ustanovila novo podjetje. Izračunali so, da vsak turist prinese 180 evrov, začeli razmišljati širše in iskati rešitve.

Pri nas je vlada rekla, da v velikansko finančno luknjo ne bodo več metali denarja.

(Pokima.) Menim, da se zdaj zelo trudijo, da bi vseeno kaj postorili, ampak nisem prepričana, da jim bo uspelo. Dlje bo trajalo, manj bo možnosti za rešitev česar koli. Vsa specifična dovoljenja oziroma članstva, ki smo jih imeli, smo izgubili. Denimo Star Alliance (največja globalna zveza letalskih prevoznikov na svetu) je za nas postala znanstvena fantastika. Veliko naših pilotov je že dobilo novo zaposlitev v tujini. Morate se zavedati, da šolanje enega pilota stane 30 milijonov evrov. Mi smo jih imeli 160 in zdaj so vsi postali ekonomski migranti, ker jim drugega ne preostane.

Kaj bodo storile stevardese, skupaj z redkimi kolegi stevardi vas je bilo okoli sto?

Mlajše, ki še nimajo družin, bodo večinoma šle v tujino. Tiste z majhnimi otroki in krediti se bodo morale prekvalificirati oziroma si poiskati druge, manj plačane službe, se dodatno izobraževati. Nove zaposlitve ni lahko najti. Poklica stevardese v Sloveniji ne bo več, za pilote velja podobno.

Vi ste dobili odpoved leto pred upokojitvijo.

Tako je, prihodnje leto bi imela prve pogoje za poklicno upokojitev, kar zadeva leta, pa bi morala delati še nekaj časa.

Ali že veste, kaj bi to lahko bilo?

Prav včeraj smo imeli delavnice v okviru agencije, ki sodeluje z zavodom za zaposlovanje. Za začetek ponujajo različne tečaje po sto ur. Nato pač spremljaš vse razpise. Glede na to, da delodajalci niso prav zelo naklonjeni zaposlovanju starejših, ne pričakujem kakšne prav zelo dobre priložnosti. Najverjetneje se bom poskušala malce dokvalificirati ali prekvalificirati.

Dali smo celo pobudo za delavski odkup. Naše upanje je splahnelo, ko smo videli, kaj se je zgodilo z Adrio tehniko. Ponudili so namreč 500.000 evrov manj kot poljski sklad, a jim je Marko Jazbec jasno povedal, da imajo raje poljski denar, čeprav bi ga naši zbrali še prav toliko. S tujci je pač laže izpeljati določene transakcije. 

Kaj vas še veseli početi?

Morda se bom preusmerila v turistično vodenje za manjše skupine ali kaj podobnega.

Ob nerazumnem in neodgovornem rušenju slovenskih podjetij, ki ga spremljamo že desetletja, se človek vedno znova spomni na Cankarjev citat: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.« Kaj bi morali storiti, morda že pri vzgoji otrok, da se ta začarani krog negativizma razklene ter bi naši elitniki razumeli, da se svet ne vrti zato, da bi zadovoljeval njihove koristi, temveč je treba imeti v mislih tudi čast, dostojanstvo in ...

... širšo sliko, seveda. Gre za zelo osebno izbiro posameznika in vzgojo od mladih nog. Časi so takšni, da sta v modi komolčarstvo in karierizem prek trupel. Pa saj vidite, da se pri vseh pomembnih zadevah pojavlja bolj ali manj isti krog ljudi, ki bdijo oziroma imajo roko nad vsem, in to človeka prav zares razžalosti. Pred kratkim sem bila na praznovanju rojstnega dne, ob meni za mizo je sedel gospod, lastnik Stillesa. To pohištveno podjetje je znano po vsej Evropi, denimo tristo sob hotela v Baslu so opremili v sto dneh. Po tistem so konkurirali med ponudniki za prenovo hotela Bernardin, kjer je tradicionalno od nekdaj njihovo pohištvo, vendar so bili zavrnjeni, češ da nimajo dovolj referenc. Si predstavljate? Namesto njih so vzeli podjetje z dvanajstimi zaposlenimi, ki so seveda kaj obljubili. Tako se godi na večini razpisov od drugih tirov, cest in predorov naprej; takšne informacije dobivam od ljudi, ki so temu priča.

Tako se izgublja dostojnost.

Ja, najprej si ogorčen, nato postaneš apatičen.

Zaposleni na AA ste se sicer večkrat poskušali boriti s sindikati, posebej piloti pa stevardese oziroma kabinsko osebje.

Res je, dali smo celo pobudo za delavski odkup. Naše upanje je splahnelo, ko smo videli, kaj se je zgodilo z Adrio tehniko (prodanim oddelkom za vzdrževanje letal). Ponudili so namreč 500.000 evrov manj kot poljski sklad, a jim je Marko Jazbec (nekdanji predsednik uprave SDH) jasno povedal, da imajo raje poljski denar, čeprav bi ga naši zbrali še prav toliko. S tujci je pač laže izpeljati določene transakcije.

Že junija letos, ko se večini še sanjalo ni, da je propad za ovinkom, so menda Lufthansini piloti na simulatorjih vadili pristanek v Ljubljani oziroma na brniškem letališču.

Drži, to so mi povedali kolegi piloti, ki se morajo vsakih šest mesecev izobraževati na simulatorjih letenja, da trenirajo vse mogoče okoliščine in nepredvidene dogodke. Tam so junija naleteli tudi na skupino Lufthansinih pilotov med vadbo pristankov v Ljubljani.

Dejansko zdaj pri nas leti Lufthansa, po nekaterih podatkih ne le največji nemški, temveč tudi največji evropski letalski prevoznik.

Lufthansa je prisotna s svojimi partnerji, kot so Swiss, Austrian in tudi Brussels Airlines. Na Dunaj sicer za zdaj ne želi leteti nihče, saj pravijo, da ni dovolj donosno. Pri vseh frekvencah gre za popoldanske termine, zato se ne morejo primerjati s prejšnjimi, ki so bili dvakrat do trikrat na dan ob normalnih urah zjutraj in zvečer.

Prav včeraj mi je kolegica napisala, da pogreša vonj letala zgodaj zjutraj. Jaz tudi. To je bil specifičen smrad, punce so ga primerjale s postanim vonjem po starih moških nogavicah. 

Menda bodo naši politiki za vsa službena potovanja s poleti porabili še več davkoplačevalskega denarja?

Seveda, saj opisane spremembe neizogibno prinašajo s seboj tudi več dnevnic in več prenočitev. Morda pa se bodo nekateri denimo do Zagreba zapeljali kar s svojim osebnim šoferjem.

Pravite, da pogrešate vse lepo in tudi manj lepo, kar se vam je zgodilo v več kot treh desetletjih službovanja v čevljih stevardese. Kaj vam bo ostalo najbolj v spominu?

Prav včeraj mi je kolegica napisala, da pogreša vonj letala zgodaj zjutraj. Jaz tudi. To je bil specifičen smrad, punce so ga primerjale s postanim vonjem po starih moških nogavicah. (Smeh.) Ne vem, od kod takšen vonj, verjetno je šlo za kombinacijo ugasnjene klime in vseh mogočih filtrov. Takoj ko se je prezračevalna naprava zagnala, je bil zrak spet v redu. Zame nepozaben bo ostal občutek, ko te pozimi, medtem ko povsod na zemlji prevladujeta sivina in turobno vzdušje, letalo ponese nad oblake vse do sonca. To je bilo strašansko lepo. V srcu bom vedno nosila takšne malenkosti, pa kakšne pohvale. 

Ste kdaj dobili kakšno posebno pohvalo potnikov, zvezdniških ali povsem običajnih?

Spominjam se starejših gospa, ki so bile zelo hvaležne, ko si jim malo pomagal. Nekoč mi je potnik iz Albanije na vsak način želel podati kompliment v mojem jeziku, pa je rekel: »Hvala tebe!« (Nasmeh.) Nekdo drug mi je hotel povedati, da ga spominjam na Marilyn Monroe, pa se mu je zgodil lapsus: »Ti si meni ko Marlon Brando!« (Glasen smeh.) Nekomu se je zdelo, da sem kot Tajči (znana hrvaška pevka) ipd.

Peter Čeferin je v lani izdani biografiji zapisal, da greste v prostem času zelo radi z njim v kino in včasih gledata celo tri filme naenkrat. Zadnje mesece, ko ste imeli na AA tudi po 12-urne delovnike, pa sta imela le malo časa za skupno druženje. Ironično, zdaj ga imate spet več.

Vsak, ki ga srečam, mi to reče, torej da bom zdaj imela veliko časa. Nekateri so celo tako vljudni, da dodajo besede: »Oprosti, da ti rečem ...« (Malce grenak nasmeh.) Občutka prostega časa sploh še nimam, saj veliko tekam naokoli že zaradi obilice birokracije, ki jo je treba urediti, saj lahko v nasprotnem celo ne dobiš finančne podpore. Na AA so nam dolžni zadnji dve plači, za kateri pa še ne vemo, ali ju bomo dobili.

Kaj vas v tem težkem obdobju najbolj razbremenjuje? Vam je morda vsaj malo pozitivne energije vlil kakšen film, ki ste si ga ogledali pred kratkim?

Zelo všeč mi je bil Joker, ki ga igra Joaquin Phoenix. Priporočam.

Predvčerajšnjim je v javnosti odmevala bizarna novica kot iz filma, da je iz sefa AA izginilo 5000 evrov gotovine. Ali veste, kaj se je zgodilo?

Ne vem. Ta denar je bil vedno v sefu za vsak primer, če na letenju kakšnih nujnih stroškov ni bilo mogoče pokriti s kreditno kartico, že gorivo veliko stane.

Ko smo prileteli nazaj na Brnik, je kapitan rekel: »Mislim, da je to to in smo pristali zadnjič.« Še kakšen teden so se vrstili poskusi z najemi drugih letal, da bi vzdrževali licenco, potem pa se je vse dokončno zaprlo. 

Zadevo preiskuje policija. Verjetno ključa za trezor ni imel vsak?

Zagotovo, le ozek krog ga je imel. Mogoče si je kdo s to krajo zagotovil kar najhitrejši način poplačila. (Smeh.)

Na youtubu lahko med drugim vidimo posnetka letov AA, oba z današnje perspektive še posebno čustvena – zadnji polet 23. septembra letos ter malo starejši, izjemno privlačen in simpatičen posnetek z grškega otoka Skiatos, ko pilot po pristanku pokaže iz svoje kabine srček, ki ga je narisal na list papirja. Vi ste bili na zadnjem letu z Münchna. Kako se ga spominjate?

Ko smo prileteli nazaj na Brnik, je kapitan rekel: »Mislim, da je to to in smo pristali zadnjič.« Še kakšen teden so se vrstili poskusi z najemi drugih letal, da bi vzdrževali licenco, potem pa se je vse dokončno zaprlo. 


Že Seneka je rekel, da vsak nov začetek izhaja iz konca nečesa drugega, Herman Hesse pa je dejal, da je lahko v vsakem novem začetku čudež. Kako se boste vi borili za to, da bo v vašem življenje še naprej sijalo sonce?

(Zavzdihne.) Stanje, v katerem smo se znašli odpuščeni, je zelo podobno žalovanju. To pomeni, da se moraš spopadati z vsakim dnevom znova, enkrat bolj, drugič manj. Res je, da žalujemo v valovih; ko listam albume, me takoj preplavi nostalgija in me spet malo zvije. Življenje gre naprej. Postavljam si povsem preproste cilje, nove domače naloge, da moram denimo doma na vrtu pristriči grmičke itn. Pred dnevi sva s kolegico pulili plevel in ob tem dobesedno vzdihovali (Nasmeh.) Potem sva se dobro počutili. Dejansko drži, da fizična dela zelo pomagajo pri premagovanju težkih zadev. S sodelavci smo se ne glede na vse v zadnjem času že večkrat družili. Dobili smo se celo na kostanjevem pikniku in v žerjavici pekli tudi krompir. (Nasmeh.) Ostajamo povezani in smo si v oporo. Vsaj to še imamo.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE