Kaj vas je vodilo k izobraževanju v tehnikah urjenja spomina, koncentracije in tudi sproščanja?

Začelo se je z mojim študijem. V gimnaziji smo se učili drugače kot na pravni fakulteti. Z obsežno literaturo in filozofskim, poglobljenim branjem pa sem se seznanila kasneje na teološki fakulteti in diplomo sem pripravljala s pomočjo tehnik organiziranja in pomnjenja vsebin. Življenje samo je prispevalo k učenju sproščanja, kar mi je pri delu – bila sem turistična predstavnica v tujini – bistveno pomagalo k hitrejši regeneraciji. Ko sem kasneje delala s starejšimi in umirajočimi, se je izkazalo, da je strokovno voden pogovor z ljudmi, ki imajo težave s spominom, pomembnejši kot le stisk roke, zato sem se začela izobraževati v pomnjenju in pridobila certifikate za trenerko spomina in reference. Danes s svojo izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami poučujem številne. Seveda, možganski fitnes je tudi meni v pomoč pri predavanjih, podajanju vsebin in pomnjenju.

Kaj je možganski fitnes?

Gre za strokovno voden program, sklop vaj, ki vplivajo na izboljšanje spomina. Izvajam jih med pogovorom, pisno, z določenimi gibi, stoje, med hojo itd. Vaje so prirejene posamezniku, z njimi želimo izboljšati tisti del procesa pomnjenja, kjer zaznam in prepoznam težave, obenem pa izvajam vaje na področjih, ki jih želimo ohraniti v dobri kondiciji ali le izboljšati kakovost pomnjenja. Tako se prilagodim vsem. Denimo osnovnošolcem, ko gre za pomoč pri učenju, zaposlenim (team building), univerzam za tretje življenjsko obdobje s preventivnimi programi, bolnikom po možganski kapi ali pri blagih kognitivnih motnjah ter svojcem ljudi z demenco. Danes je veliko zanimanja za individualno družabništvo, ki ga dopolnjujem z vodenim treningom spomina po Sloveniji, saj je družabništvo tudi stik z okoljem, kulturo, naravo in lepim, kar bistveno pripomore k razpoloženju in posledično pomnjenju.

Na pamet seštejte vrednost črk v svojem imenu. Primer: seštevek vseh črk mojega imena je J (11) plus A (1) plus S (19) plus M (14) plus I (10) plus N (15) plus A (1). Zvečer v mislih povzemite, kako ste preživeli dan. Če želimo, da se spomin izboljša, morajo biti vaje sestavljene strokovno in po meri posameznika, glede na težave in sposobnosti. In ne pozabimo na nasmeh.    

Zmožnosti čim boljšega pomnjenja, koncentracije in spomina so sposobnosti, ki jih v sodobni družbi moramo dosegati med šolanjem in na delovnem mestu.

Pomnjenje je ključ do kakovostnega življenja, uspešnega dela, dobre samopodobe. Zaradi upada spomina in pozornosti se lahko hitro zgodijo napake, nesreče, nesoglasja ... Kako shraniti več informacij in kako jih priklicati, se naučimo na delavnicah.

Kaj je spomin?

Gre za procese zaznavanja, sprejemanja, shranjevanja, priklica informacij pa tudi pozabljanja. Zahteva našo pozornost, udejstvovanje in znanje. Več časa mu moramo nameniti, če ga želimo ohranjati.

Kaj vse vpliva na motnje in pešanje spomina?

Stres, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, kapi, poškodbe možganov, zastrupitve (bodisi z alkoholom bodisi drogo), neuravnotežena prehrana, premalo gibanja, umska nedejavnost, socialna izoliranost, nespečnost, hrup, čustvena stanja, depresije in seveda tudi starost.

Ali vsakodnevni stres in rutina škodita miselnim sposobnostim?

Če gre za vsakodnevni, kronični stres, potem da. Zato je pomembno poznati tehnike sproščanja, ki jih lahko izvajamo med delom in obveznostmi. Z njimi izboljšamo pozornost, ki je ključna pri procesu pomnjenja. V nekaj urah se lahko naučimo osnovnih tehnik, možgani nam bodo hvaležni. Rutini pa se izogibajmo.

Ali je to, da kdaj na kaj pozabimo, normalno? In kateri so znaki, da je težava resnejša in bi bilo zaradi upadanja spominskih funkcij dobro obiskati zdravnika?

Pozabljanje je del vsakdana nas vseh. Slabši spanec ali različna čustvena stanja, tudi stresni dogodki, lahko povzročajo spremembe. Predvsem gre za slabšo pozornost in kratkoročni spomin. Pri pogostejših težavah svetujem izobraževanje, na katerem se vsak lahko nauči, kako lahko vpliva na svoje pomnjenje. Če gre za težave, ki onemogočajo normalno vsakodnevno življenje, je treba obiskati psihiatra ali nevrologa.



Kakšna je razlika med težavo s spominom in težavo s pozornostjo?

S testi pozornosti hitro ugotovim, kje je problem. Opažam, da je največ težav pri priklicu informacij prav zaradi nepozornosti pri shranjevanju. S treningom se lahko izboljša. Z leti peša kratkoročni spomin, upočasnjen je priklic informacij. Lahko se naučimo tehnik pomnjenja, ki nam pomagajo, da težava ni tako očitna.

Kako si sami lahko pomagamo, če imamo blažje težave s spominom in koncentracijo?

Na mojih delavnicah po Sloveniji se lahko vsak nauči osnov treninga spomina. Sicer pa poleg pridobivanja znanja priporočam rekreacijo, hojo, tek, kolesarjenje, plavanje, tenis … In mediteransko dieto. Dobrodošlo je druženje – samo da se človek ne prepusti osami.

Ali nam lahko zaupate kakšno preprosto vajo za krepitev spomina, kratkoročnega in dolgoročnega?

Seveda. Na pamet seštejte vrednost črk v svojem imenu. Primer: seštevek vseh črk mojega imena je J (11) plus A (1) plus S (19) plus M (14) plus I (10) plus N (15) plus A (1). Zvečer v mislih povzemite, kako ste preživeli dan. Če želimo, da se spomin izboljša, morajo biti vaje sestavljene strokovno in po meri posameznika, glede na težave in sposobnosti. In ne pozabimo na nasmeh.