Drugi oktobrski dan bo odslej namenjen ozaveščanju o preventivnih ukrepih za preprečevanje raka na želodcu, ki ga v Sloveniji in večini drugih držav odkrijejo tako pozno, da preživi le petina bolnikov, kot je poudaril podpredsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš: »Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je odgovorna za 50 odstotkov rakov, ki jih povzročajo kronične okužbe v razvitem svetu, in za 89 odstotkov vseh rakov želodca, brez raka kardije. V Sloveniji zboli 471 ljudi za rakom želodca na leto, kar predstavlja 4 odstotke raka pri moških in 2,8 odstotka raka pri ženskah. Bolezen se začne po 40. letu z vrhom med 60. in 80. leti starosti. Smrtnost bolezni je zelo visoka: 72,1-odstotna, kljub napredku kirurgije in adjuvantnega zdravljenja. S preprostimi preventivnimi ukrepi, kot je presejalni test, bi lahko z eno samo dodatno krvno analizo preprečili kar 236 smrti na leto.«



Bolezen zaradi neznačilnih težav običajno odkrijejo šele v napredovalem stadiju bolezni. Kot je pojasnil predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, sta vodilna simptoma sta dispepsija in izguba telesne teže. Drugi simptomi, npr. vztrajajoče bruhanje, disfagija, sideropenična anemija in krvavitev, se navadno pojavijo ob lokalno napredovali bolezni. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, kot so atrofični gastritis, intestinalna metaplazija in displazija želodčne sluznice: »Pet let po radikalni operaciji preživi polovica bolnikov z II. in s III.a stadijem in le četrtina s III.b stadijem. Bolniki s IV. stadijem tudi po radikalnem zdravljenju le izjemoma preživijo pet let.«



 Še vedno velja, da lahko samo s kurabilno kirurško resekcijo nudimo bolnikom z žleznim rakom želodca upanje na dolgoročno preživetje, je pojasnil tudi predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo in predstojnik Abdominalno-kirurškega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prof. dr. Stojan Potrč, toda izvedljivost operacije je odvisna od zamejitve rakavega obolenja na želodcu in od splošne sposobnosti bolnika za operacijo. Delež bolnikov z rakom želodca, pri katerih bo izvedljiva kurabilna resekcija želodca, je približno od 55 do 60 odstotkov: »V Sloveniji vidimo izboljšanje dolgoročnega preživetja po kirurškem zdravljenju, v zadnjih devetih letih pa so se rezultati še dodatno izboljšali, verjetno tudi na račun uvedbe multimodalnega zdravljenja po R0 resekcijah. Domača poročila iz obeh kliničnih centrov glede dolgoročnega preživetja, pooperativne obolevnosti in umrljivosti kažejo na to, da smo raven razvitih centrov v zahodnem svetu že dosegli.«