Naj bo vaša materinska ljubezen brezpogojna
Izguba stika z ljubljenim sinom je prav gotovo boleča izkušnja, sploh če je bil še do »včeraj« ta odnos čudovit in ne bi mogli nikogar ljubiti bolj kot njega. Iz vašega pisma je čutiti, da vas je sinovo dejanje resnično prizadelo. Verjetno ste vanj vlagali mnoge svoje upe in pričakovanja, se trudili biti odlična mati in do tega trenutka bili prepričani, da ste svoje starševsko poslanstvo izvrstno opravili.
Kar vzbuja pozornost, je, da se je ta odnos zrušil tako rekoč čez noč. Nenavadno je, da sin pred tem s svojim ravnanjem ni dajal slutiti, da se bliža neprijetno presenečenje. Se vas je morda bal? Zakaj ni »pripravljal terena« že prej? Niste napisali, kaj konkretno je storil, zato lahko le ugibamo o vsebini njegovega dejanja. Domnevam pa, da je odlašal z dejanjem zato, ker je vedel, da vas bo s tem prizadel.
Toda, kaj neki takega lahko stori sin, ki se namerava poročiti s privolitvijo staršev, da povzroči takšno čustveno bolečino? To bi bilo resnično zanimivo izvedeti. Dejstvo je, da je prišel v navzkriž z za vas zelo pomembno vrednoto. Naredil je nekaj, česar niste niti najmanj pričakovali. Čutite, da za tem stoji njegova punca. To razmišljanje ima logiko. Okolje, iz katerega prihaja ona, ima lahko drugačen sistem vrednot od vašega. Ko se mladi spoznavajo, je nastajanje konfliktov zaradi različnih vrednot nekaj običajnega. Uspešni pari dosežejo strinjanje o spoštovanju najpomembnejših vrednot. To pogosto pomeni, da se morajo odreči kakšni svoji in ponotranjiti vrednoto partnerice ali partnerja. Za starše je lahko takšno spreminjanje otrokovega vrednostnega sistema pravi izziv. Lahko je vir konfliktov, frustracij in čustvenih bolečin. Zelo priročno si je takrat olajšati bolečino tako, da krivdo za konflikt prevalimo na otrokovega partnerja. Toda, ali je to dobro in prav?
Napisali ste, da niste zelo vplivali na sina. Vseeno pa ste dosegli, da je moral končati zvezo z dvema dekletoma. Zdi se, da je izbor deklet, ki so vam po volji, precej omejen. Zdi se tudi, da če neko dekle ne sodi v ta izbor, se ji mora sin odpovedati. Kot da za vas druga možnost ne obstaja. Toda spoznavanje oseb, v katere se zaljubimo, je bolj podobno zadetku na loteriji kot pa zavestni odločitvi. Da pa ima oseba, v katero smo se zaljubili, še enak sistem vrednot, je skoraj tako, kot bi zadeli glavni dobitek.
Verjetno si želite, da bi bil vaš sin srečen v življenju. Nikogar ne bi mogli ljubiti bolj kot njega, ste napisali. Največja ljubezen, ki jo starši lahko damo svojim otrokom, je, da jih sprejmemo brezpogojno, takšne, v kakršne so zrasli. Vzgajamo jih v najboljši veri, toda zavedati se moramo, da imamo le omejen vpliv. Ko odrastejo, se v njih zrcali ne samo naša vzgoja, ampak vpliv celotnega okolja, v katerem so odraščali. Prav je, da smo skromni in otrokom pustimo svobodno voljo. Na koncu nam ostaneta resnično le upanje, da smo jih dobro vzgojili, in molitev, da bodo srečni v svojih odločitvah in da bodo nekaj svoje ljubezni in spoštovanja namenili tudi nam.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: